Znanstveniki z univerze Cork so ugotovili, da pri pojavu anksioznih motenj sodelujejo tudi določeni regulatorji genov v možganih. Nanje pa vplivajo bakterije, ki so v črevesju.

To pomeni, da bi lahko na svoje občutke strahu, panike in tesnobe vplivali s tem, da bi poskrbeli za čim bolj zdravo črevesje. Kaj to pomeni? Dobre in slabe bakterije, ki v njem bivajo, morajo biti v ravnovesju. Dobrih mora biti toliko, da nadvladujejo slabe ter jim ne dopuščajo, da bi se razrasle.

Probiotične bakterije so prisotne v marsikateri hrani, ki bi jo bilo dobro redno uživati: to so probiotični jogurt, kefir, kislo zelje, fermentirane kisle kumarice, pri nas še manj poznan napitek kombuča.

Za zdravo mikrobioto v našem telesu pa lahko poskrbimo tudi s splošnim zdravim načinom življenja. Dober prvi korak k temu cilju  je recimo, da se začnete izogibati sladkorju in procesirani hrani. Jejte čim bolj naravno in kakovostno. Poskušajte se naučiti uravnavati stres. Morda se priučite meditacije, hodite na jogo. Poskušajte se izogibati stresnim situacijam. Ni treba, da naredite vse, kar morda mislite, da morate. Pomislite, čemu se lahko izognite.

Če pa se soočate z anksioznimi motnjami, pa se tudi zavedajte, da te niso posledica vaše šibkosti. Ne morete se kar prisiliti, da jih ne bi imeli. Zato se opogumite in poiščite strokovno pomoč, če je še niste.

Znanstveniki pa prav tako poskušajo odkriti, kako nam lahko pri soočanju s to težavo še pomagajo.