Težave s tesnobo so v današnjem času zelo pogoste in skorajda ni posameznika, ki ne bi vsaj kdaj izkusil krajšo tesnobno epizodo. A ker smo si različni, se razlikujejo tudi naši telesni odzivi. Tokrat izpostavljamo simptome in znake, ki na prvi pogled ne dajejo slutiti, da so odsev tesnobnega doživljanja. Prepoznavanje le-teh pa je prvi korak k temu, da začnemo težave reševati.

Naše telo je najboljše in najučinkovitejše diagnostično orodje, pravijo strokovnjaki. Kako se počutimo, kaj počnemo, kaj govorimo in kako vzpostavljamo stike z drugimi, veliko pripoveduje o našem zdravju. Pomembno je biti pozoren na nenavadne telesne simptome in znake, saj so lahko pokazatelji globljih zdravstvenih težav. Včasih gre za malenkosti in blažje neprijetnosti, a nikoli ne vemo, kdaj so določeni simptomi le vrh ledene gore. Zato velja zlato pravilo, da si nikoli ne postavljamo diagnoz sami. Ko smo v dilemi, opažamo pri sebi še nikoli videne telesne spremembe, če nas te morda spremljajo že dalj časa, je treba na posvet k zdravniku. Saj veste, kako pravijo – boljša je preventiva kot kurativa.

Pozor! Opisani znaki niso namenjeni samodiagnozi, ampak le odstirajo še nekoliko drugačnih simptomov tesnobe, stresa ali drugih zdravstvenih težav, ki jih lahko doživljamo skozi različna življenjska obdobja. Ker smo si ljudje različni, ni nujno, da za vse drži enako. Pomembno je, da se znamo opazovati in v primeru kakršnih koli nepravilnosti in nenavadnih sprememb ustrezno ukrepamo. 

Bolečina v čeljusti: Če se pogosto zbudite z bolečino v čeljusti ali z zobobolom, se vzrok morda skriva v stresu in tesnobi, ki se izražata v času nočnega počitka. V spanju namreč lahko močno stiskamo zobe, drsamo z njihovimi ploskvami in 'škripamo'. Strokovnjaki pravijo, da takšno početje lahko traja do 40 minut v eni uri spanja in to z 10-krat večjo silo od tiste pri žvečenju. Ta pojav imenujemo bruksizem in pogosto vodi do jutranjih glavobolov, zobobolov, bolečin v čeljustnih sklepih. Ker se to dogaja povsem nezavedno, nam lahko zobozdravnik potrdi, ali to počnemo tudi sami.

Fantomsko zvonjenje ali vonj: Fantomskemu zvonjenju v ušesih pravimo tudi tinitus in je precej pogost simptom stresa ali tesnobe. Posamezniki, ki se soočajo s tovrstno težavo, poročajo o različnih načinih doživljanja, in sicer: brenčanje, zvonjenje, šumenje, žvižganje, cvrčanje in podobne variacije zvokov. Obstaja pa tudi fantomski vonj ali fantosmija, ki je olfaktorna halucinacija in se včasih pojavlja skupaj s tesnobo. Posameznik zaznava vonj, čeprav ga ni, ali pa mu nevtralen vonj postane neprijeten.

Skladiščenje: Pri nekaterih se tesnobnost kaže tudi kot kopičenje oz. skladiščenje stvari v svojem domu. Takšni posamezniki se držijo načela, da 'nikoli ne moreš biti dovolj pripravljen' in da 'nikoli ne veš, kaj bo jutri'. Polne police konzervirane hrane, toaletni pripomočki in druge stvari za primer sile so pogosto znak tesnobe ali drugih duševnih motenj. Nekateri med njimi svoje početje skrivajo in stvari skladiščijo po kleteh ali podstrešjih. Gre za poskus nadzora vsega, kar lahko nadzorujemo.

Občutek neresničnosti: V tem primeru ima posameznik različne občutke derealizacije. To pomeni, da ima nenavaden občutek, kot da nima stika s svojim telesom ali pa je nekje nad njim. Lahko se počuti nepovezan s svetom in ljudmi. Pogosto se omenja tudi občutek 'sanjskega' stanja, percepcija prostora, časa je lahko izkrivljena ali meglena.

Razdražljivost: Ko smo tesnobni lahko naše telo preide v način 'boj ali beg', kar na nas vpliva tako, da postanemo veliko manj tolerantni do drugih. Opazimo, da nas hitro zmotijo že malenkosti, nervozni smo ob povsem banalnih stvareh, vznemirjajo nas določene osebe in težko kontroliramo lastne odzive. Bližnji morda začnejo z opazkami, da smo se spremenili. Takšna nepojasnjena, predvsem pa dolgotrajna razdražljivost je lahko znak tesnobe, dolgotrajnega stresa ali drugih težav, zato je priporočljiv posvet s strokovnjakom.

Cmok v grlu: Cmok v grlu ali globus histericus je simptom, ki pogosto spremlja intenziven stres in tesnobo. Posameznik ga opiše kot težave s požiranjem in občutek, kot bi se mu nekaj zataknilo v grlu, čeprav fizičnega razloga za to ni. Požiranje lahko postane intenzivno in skorajda panično, saj se posameznik želi znebiti neprijetnega občutka tujka.

Zapravljanje: Tudi pretirano nakupovanje je lahko način, s katerim se posameznik pomirja. Pri kronični tesnobi se naše zmožnosti sprejemanja premišljenih odločitev zmanjšajo, zato lahko postanemo impulzivni. Takšno vedenje med drugim vodi tudi v nepotrebno nakupovanje, s katerim blažimo stres, napetost in si dvigamo razpoloženje. Če vse skupaj spremljajo tudi finančne težave, je koristen obisk strokovnjaka.

Vsiljive misli: Vsak od nas se tekom dneva izgublja v vzporednih svetovih, sanjari in razmišlja o dnevnih opravkih, načrtih in ciljih. A če se v našem notranjem svetu, ki je drugim neviden, neprestano pojavljajo vsiljive misli, je to skozi daljše obdobje zelo naporno. Morda vedno razmišljamo o negativnih scenarijih, morda nas skrbi, kaj vse nas lahko doleti, in pričakujemo le najslabše. Takšne neobvladljive misli pogosto otežujejo osredotočenost na sedanji trenutek.

Težave s spanjem: Vsak izmed nas se je že kdaj srečal z neprespano nočjo, če nas je prihodnji dan čakala pomembnejša naloga. V takšnih primerih se premetavamo, razmišljamo o scenarijih, a ko stvar mine, postane tudi spanje zopet ustaljeno. A nekateri posamezniki imajo dolgotrajne težave, ki jih velikokrat opisujejo kot nezmožnost 'izklopiti' misli. Stalna napetost, poplava misli in monologov v glavi, stres, tesnoba, lahko privedejo do neprijetne nespečnosti, ki počutje le še poslabša.

Impulzivnost: V nekaterih primerih tesnoba vodi v impulzivnost, vključno z željo po prenovi in začetku nekega novega življenja. Tako posameznik brez večjega premisleka zaključi s službo, zamenja kariero, se preseli v drug kraj, prekine sicer zdrave odnose. Prav je, da si želimo v življenju napredovati, a impulzivni odzivi, ki ne vključujejo razmisleka o možnih posledicah, so lahko znak večjih težav.

Jokavost: Večina ljudi povezuje jok z žalostjo in depresijo, ne smemo pa pozabiti, da je jok tudi način, s katerim lajšamo preobremenjenost in občutek, da imamo vsega preveč. Nič ni narobe, če se kdaj pa kdaj razjočemo in tako razbremenimo, več pozornosti pa moramo temu nameniti, če se znajdemo v obdobju joka in se nam zdi, da življenja ne obvladujemo več. V tem primeru je koristen obisk strokovnjaka.

Viri: How to recognize unusual and distressing anxiety symptoms, AmeryDisability / Uncommon anxiety syptoms everyone needs to know about, Bustle