V zadnjem času, ko se soočamo z epidemijo, z burnim dogajanjem po svetu in pri nas,  s splošno stisko, negotovimi razmerami v službi in z vsemi ostalimi stvarmi, ki nam jih niti ni uspelo zajeti, je zadnja stvar, ki bi nam verjetno padla na pamet, prehrana. A ravno hrana naj bi še dodatno vplivala na stres, predvsem pa na spopadanje z njim. 

Za kaj je zadolžen homocistein?

Kot navaja spletna stran Adiva.hr, strokovnjaki opažajo povezavo med prehrano in duševnim zdravjem – predvsem pozitiven učinek uživanja sadja, zelenjave, pustega mesa, sira, rib in jajc. Zadostna količina folata, skupine vitamina B, ki ga je veliko v zelenolistni zelenjavi, in vitamina B12, naj bi namreč zniževala raven homocisteina v krvi. Homocistein je aminokislina, katere povišana koncentracija negativno vpliva na zdravje srca in ožilja, živcev in duševnega zdravja na splošno. Folat pa je vitamin, občutljiv na visoke temperature, zato je treba posebno pozornost nameniti toplotni obdelavi blitve, špinače, brokolija, ohrovta ipd., ki jih je treba kuhati čim krajši čas.

Živila s protivnetnim delovanjem

Po znanstvenih podatkih prehrana, ki temelji na nepredelanih žitih, zelenjavi, sadju in ribah, pozitivno vpliva na zdravje živčnega sistema in zmanjšuje tveganje za depresijo za približno 30 %. Omega-3-maščobne kisline, ki jih najdemo v ribah in drugih morskih sadežih, pozitivno vplivajo na kognitivne sposobnosti in zdravje živcev ter zmanjšujejo možnost depresije. Poleg tega hrana, bogata z antioksidanti in protivnetnimi polifenoli (na primer granatna jabolka in borovnice), vitaminom C, magnezijem, folati (npr. zelena zelenjava), cinkom in vitaminom B12 (pusto meso), pripomore k zdravju možganov in zmanjšuje tveganje za depresijo. Nasprotno pa prehrana, ki vključuje veliko mastne hrane, na primer slanino, smetano, maslo in mast, zavira proizvodnjo serotonina.

Stres in zdravje prebavil

Stres in zahodnjaška prehrana, bogata s sladkorjem in maščobami, povečata prepustnost črevesja za alergene in toksine v okolju. Ti endotoksini negativno vplivajo na prevajanje informacij v možganih ter spodbujajo vnetne procese in oksidativni stres. Na zdravje črevesja nedvomno pozitivno vplivajo zaželene probiotične bakterije in nepredelana hrana rastlinskega izvora, ki podpira njihovo rast in razmnoževanje. Poleg tega tudi redni obroki, ki zagotavljajo normalno oskrbo možganov z energijo, prispevajo k zmanjšanju stresa. 

Povzeto po Adiva.hr.