Čas študija je med drugim čas, ko zapustite domačo kuhinjo in zaradi spleta okoliščin (časovne stiske, študentske subvencionirane prehrane) večkrat svoje obroke zaužijete v restavracijah in lokalih ali pa jih kar se da hitro pripravite doma. Če ne boste pazili na prehrano, lahko to privede do slabših rezultatov študija, navsezadnje pa se bo takšno ravnanje dolgoročno poznalo tudi na vašem zdravju.

Ravnovesje v telesu lahko vzpostavimo z rednimi dnevnimi obroki. Če jemo enkrat do dvakrat na dan, telesu namreč nezavedno sporočamo, da mora del zaužite hrane skladiščiti. Kadar pa svojo dnevno prehrano razporedimo na več obrokov, ima naše telo čas obroke razgraditi, na ta način lažje ohranja telesno težo, hkrati pa ima zagotovljeno zadostno energijo, ki jo potrebuje za psihični in fizični napor. Na dan je priporočljivo zaužiti tri glavne obroke (zajtrk, kosilo in večerjo) ter dopoldansko in popoldansko malico.

Če nam uspe v dnevni red vključiti pet obrokov, se lahko izognemo občutku utrujenosti, ki je v jesensko-zimskem času še posebej prisoten, naša presnova in prebava delujeta boljše, ravno tako pa se izboljšajo tudi naše počutje, vitalnost in psihične ter intelektualne sposobnosti.

Katera živila so priporočljiva?

Prehrano lahko opredeljujemo kot:

- uravnoteženo prehrano (preprečuje nastanek deficitarnih bolezni, bolezni zaradi pomanjkanja esencialnih hranil);
- varno prehrano (ne presega maksimalne količine dovoljenih aditivov in kontaminantov v hrani, ki zastruplja organizem);
- varovalno prehrano (varuje pred nastankom civilizacijskih bolezni).

Glavno kosilo študentske ponudbe bi torej moralo vsebovati:

- juho,
- glavno jed,
- solato
- sadež ali vodo oz. nesladkan čaj

Živila naj bi bila pripravljena na sopari, dušena v lastnem soku, z manj dodane maščobe in soli. Če se že poslužujete tudi cvrtih jedi ali jedi, praženih na maščobah, omejite njihovo uživanje na enkrat tedensko. Vsekakor je priporočljivo uživati več rib in stročnic, ostale zelenjave ter polnozrnatih živil. Namesto vmesnih prigrizkov, kot so različne čokoladice ali slani prigrizki z avtomatov, pa si raje privoščite različne vrste sadja, zelenjave, jogurtov ter žitnih izdelkov brez dodanega sladkorja. Zelo pomembna je tudi zadostna količina (1,5 do 2 l) vode, ki jo vnašamo v telo.

V svoj vsakdan vpeljite naslednje prehranjevalne navade:

- hrano uživajte sede, v miru in sproščenem okolju
- prehranjujte se redno (3 glavni obroki, 2 malice)
- počasi uživajte svoje obroke (30–60 min za glavne obroke)
- hrano dobro prežvečite
- preden greste nazaj k aktivnostim, po jedi počivajte nekaj minut

Katerih živil se je treba izogibati?

- pekovskih in slaščičarskih izdelkov ter industrijskih desertov
- gaziranih ali negaziranih sladkih pijač
- mesnih, majoneznih, kremnih/čokoladnih namazov ter trdi margarini
- živil z velikim deležem maščob in predvsem nasičenih in transmaščobnih kislin
- mesnih izdelkov (priporočljiva zmerna do občasna uporaba!)
- instant juham iz vrečk, jušnim koncentratom ter podobnim koncentriranim izdelkom

Pomanjkanje časa in finančna obremenjenost študentov sta po navadi dva najbolj pogosta dejavnika slabih prehranjevalnih navad med študijem. Da bi se dobro počutili v lastnem telesu ter dosegli kar se da dobro koncentracijo in fizično sposobnost telesa, pa se poslužujte zgoraj navedenih prehranjevalnih nasvetov in se dovolj gibajte. Poleg zdrave prehrane je namreč pomembno, da ne pozabite ostati v gibanju.