Bolezni srca in ožilja so še vedno največje breme za sodobno človeštvo, pa čeprav se v zadnjem letu govori samo o covidu-19 in se bojimo predvsem novega virusa. Še več, srčnim bolnikom ta še dodatno povečuje tveganje, opozarjajo v društvu. "Nočemo omalovaževati tveganj, ki jih predstavlja novi virus, toda ne smemo pozabiti, da zaradi srčno-žilnih bolezni umre 10-krat več ljudi kot zaradi okužbe z novim koronavirusom, zato ne smemo nikoli zanemariti pozornosti do svojega srca in ožilja," poudarjajo.

Bolezni srca in ožilja so najpogostejši povzročitelj smrti na svetu. Vsako leto zaradi teh bolezni, ki vključujejo tudi možgansko kap, umre okoli 18 milijonov ljudi po vsem svetu. Najpogostejši vzrok so nezdrav način življenja, kajenje, sladkorna bolezen in visok krvni tlak, opozarja predsednik društva Matija Cevc. Zato je najučinkovitejša in tudi najcenejša preventiva po njegovem prepričanju izogibanje nezdravim življenjskim navadam ter spodbujanje zdravega življenjskega sloga že pri naših najmlajših.

Kot izpostavljajo v društvu, ob tem dnevu ne smemo pozabiti tudi na sladkorno bolezen, ki je tesno povezana s srčno-žilnimi boleznimi in predstavlja enega od pomembnejših dejavnikov tveganja za zaplete. Kot vsi kronični bolniki, naj bi tudi sladkorni bolniki dosledno skrbeli za urejen krvni sladkor in redne obiske pri zdravniku tudi v času covida-19. "Vztrajanje pri skrbi zase lahko edino zares varuje osebo s sladkorno boleznijo pred zapleti malih in velikih žil," še dodajajo v društvu.

Na nujnost zagotavljanja ustreznih in strokovnih ukrepov obravnave srčno-žilnih bolnikov tudi v času epidemije, so v sporočilu za javnost opozorili tudi v Koronarnem klubu Ljubljana. Izpostavili so, da so srčno-žilne bolezni glavni razlog smrti v sodobni družbi, pri katerih hitro delovanje in zgodnje odkrivanje lahko pripomorejo k zmanjševanju smrtnosti in zapletov. Opozorili so tudi na pomen dolgoročne podpore osebam po srčno-žilnem dogodku in družbeni vpliv srčno-žilnih obolenj, ki poleg bolnikov močno zaznamujejo tudi svojce in okolico.

"Celovit program, ki ga izvajamo v klubu, vključuje različne metode rehabilitacijske vadbe, zdravstvene posvete s kardiologinjo in diplomirano medicinsko sestro ter psihoterapijo," je v izjavi za javnost navedla predsednica kluba Petra Simpson Grom. Dodala je, da je sistemska podpora pri dolgoročnem delu s kroničnimi bolniki v Sloveniji slabo regulirana in prepuščena družbi, zato nevladne organizacije opravljajo pomembno delo. "Pomembno je, da naša država premisli o prioritetah in odgovorni porabi proračunskih sredstev, kot odziv na 'duh časa' in potrebe bolnikov," so njeno izjavo še povzeli v sporočilu za javnost.