Raziskovalci z ameriške univerze Harvard so se osredotočili na pet navad, ki so jih že prej študije povezale z manjšim tveganjem, da bi vas prizadela kronična bolezen ali da bi prezgodaj umrli. Le da prej še nihče ni pogledal, kako na dolgi rok vpliva upoštevanje vseh petih navad skupaj. Te pa so:

1. da ne kadite

2. da uživate alkohol samo v zmernih količinah

3. da ste aktivni in se redno gibate

4. da se prehranjete zdravo in uravnoteženo

5. da vzdržujete zdravo težo

Američani so preučili podatke ljudi, ki so jih spremljali kar tri desetletja. In tistim, ki so imeli življenjski slog, ki je ustrezal vsem zgoraj naštetim navadam, se je tveganje, da bi prezgodaj umrli, zmanjšalo za kar 74 odstotkov. Za 82 odstotkov manj možnosti so imeli, da bi preminili zaradi bolezni srca. In za 65 odstotkov manj možnosti, da bi umrli zaradi raka.

Pogosto prepozno odkrita bolezen se lahko konča z amputacijo

Ni prepozno, da začnete pri petdesetih

Ženske, ki so bile stare 50 let in so živele tako, da so upoštevale vseh pet zgoraj naštetih navad, so imele kar za 14 let daljšo življenjsko dobo v primerjavi s tistimi, ki niso imele nobene od teh navad.  

Moški, ki so imeli 50 let ter so se lahko pohvalili z vsemi petimi navadami, pa so lahko pričakovali, da bodo živeli kar 12 let dlje od moških, ki teh navad niso imeli.

Razliko pomeni že ena sama navada

Še posebej velik učinek se je res pokazal pri tistih, ki so upoštevali vseh pet navad. Toda tudi ko so raziskovalci pogledali, kaj se zgodi, če ima človek samo eno – denimo samo zdravo težo ali pa se redno giba, se je izkazalo, da to zmanjša tveganje za prezgodnjo smrt. Najboljše pa je res upoštevati vseh pet. Ali pa vsaj eno od njih, ki se je izkazala za še posebej nevarno.  

Kajenje je bila najslabša navada

Raziskovalci so ugotovili, da je od vseh navad še posebej pomembna ta, da ne kadite. Kajenje se je še enkrat izkazalo za res izredno nevarno navado.

Enako je pokazala tudi študija, ki so jo naredili na univerzi v Londonu. Ugotovili so, da si veliko škodo delajo že tisti, ki pokadijo samo eno cigareto na dan. Kaj šele tisti, ki jih pokadijo več!

Britanci so ugotovili, da imajo moški, ki pokadijo cigareto na dan, za 74 odstotkov večje tveganje za bolezni srca in ožilja ter za 30 odstotkov večje tveganje za kap v primerjavi s tistimi, ki niso nikoli kadili.

Ženske, ki so pokadile eno cigareto na dan, so imele dvakrat večje tveganje, da razvijejo bolezen srca in za 46 odstotkov večje tveganje za kap. V primerjavi s tistimi, ki nikoli niso kadile.

Sicer je tveganje seveda večje pri tistih, ki pokadijo več. Zato je za njih še vedno bolje, če pokadijo vsaj manj. A kot je pokazala britanska študija – tudi če kadite malo, to ne pomeni, da si ne škodite. 

Škoda pa je velika

Helena Koprivnikar z našega Nacionalnega inštituta za zdravje pravi: "Posledice kajenja tobaka v Sloveniji so obsežne. Zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem, umre v Sloveniji vsako leto 3.600 prebivalcev, vsak mesec 300, vsak dan deset. Številne smrti, pripisljive kajenju tobaka, so prezgodnje. Umirajo namreč ljudje v aktivnih dobi – med 30. in 44. letom vsako sedmo smrt pripisujemo kajenju, med 45. in 59. letom pa celo vsako tretjo."

In dlje kot nekdo kadi, hujše so posledice. Ko nehate kaditi, se lahko že zelo kmalu vaše zdravje izboljša. Kot pove dr. Darina Sedlakova, vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije za Slovenijo: "V 12 urah se nivo ogljikovega monoksida zniža na normalnega, v enem do devetih mesecev se zmanjšata kašljanje in pomanjkanje sape."  Vsak dan več, ko ne kadite, lahko pomeni veliko razliko.