Življenje po pandemiji ne bo enako za vse. Prizadevanja za zajezitev širjenja covida-19 so prizadela skoraj vse aspekte življenja ljudi po vsem svetu. Okrevanje po preobratu, ki so ga povzročile te spremembe, pa je lahko težaven proces. Ta je odvisen tudi od tega, kako smo doživljali preteklo obdobje, kako smo se spopadali s kolektivnim stresom in kako spretni smo pri prilagajanju novim razmeram in okoliščinam. 

Osebnostne lastnosti lahko igrajo veliko vlogo pri tem, kako se počutimo v določenih kriznih obdobjih, kar se je izkazalo zlasti pri ekstrovertiranih in introvertiranih. Spekter introverzije in ekstroverzije, ki ga je sprva spopulariziral Carl Jung, predstavlja eno ključnih dimenzij teorije osebnosti. Po tej teoriji obstaja pet lastnosti oziroma faktorjev, ki tvorijo osebnost, in sicer: odprtost, vestnost, ekstrovertiranost, nevroticizem, sprejemljivost in nekonfliktnost. Nekateri imajo te lastnosti bolj izražene, drugi manj, teorija pa kaže, da smo prav zaradi unikatne kombinacije vseh naštetih takšni, kot smo. 

Kako zaključek pandemije oziroma vračanje v ’novo normalnost’ vpliva na ljudi z različnimi tipi osebnosti? 

Raziskave so pokazale, da lahko osebnostne lastnosti igrajo vlogo ne le pri splošnem duševnem zdravju, temveč tudi pri sposobnosti obvladovanja stresnih in travmatičnih dogodkov. Sem pa sodi tudi sposobnost prilagajanja in obvladovanja sprememb, ki jih je prinesla pandemija. 

Ekstrovertirani

Ekstrovertirane osebe običajno potrebujejo več zunanjih dražljajev, so pogosteje vključene v socialne situacije in pridobivajo energijo v interakciji z drugimi. Socialna distanca, ki smo ji bili priča v preteklem obdobju, je pomenila, da so bili ekstroverti odrezani od drugih ljudi, kar je bil za mnoge pravi izziv. Študija, objavljena v American Psychologist, je denimo pokazala, da so ekstrovertirani med pandemijo redkeje upoštevali odredbe o samoizolaciji in pogosteje kršili pravila. Poleg tega so raziskave pokazale, da je ekstroverzija običajno povezana z boljšimi sposobnostmi spopadanja z izzivi na splošno. Ljudje s to osebnostno lastnostjo so načeloma bolj odporni in doživljajo manj stresa. Pri teh osebah je torej vrnitev v predpandemično rutino neke vrste olajšanje, kar še posebej velja, če to vrnitev spremlja povečan stik s prijatelji, družino, sodelavci in ostalimi. 

Introvertirani

Za razliko od ekstrovertov se introverti pogosteje počutijo izčrpani zaradi socialnih interakcij. To ne pomeni, da jim bližina ljudi ni všeč, pomeni le, da potrebujejo več časa za počitek oziroma polnjenje energije po interakcijah z drugimi. Ker so se številni introverti lažje spoprijemali z družbenim distanciranjem in delom od doma, je lahko vrnitev k običajnim vzorcem vsakdanjega življenja zanje večji izziv. Za nekatere od njih je bilo obdobje pandemije čas osebnega raziskovanja in osvobajanja od socialnih pritiskov. Ena od študij je pokazala, da so nekateri ljudje dejansko uživali zaradi vseh ’ugodnosti’ omejitev socialnega življenja, kot so manj vožnje, več časa z družino in več spletne komunikacije. To pa obenem tudi pomeni, da se mnogi ne veselijo ponovnega vstopa v vsakdanji ritem, ki jih pogosto izčrpava. Pandemije je mnoge privedla do povečanega samozavedanja in spoznanja, da se ne želijo vrniti v svoj predpandemični način življenja. 

Ambiverti

Ambiverti pa so tisti, katerih osebnost stoji nekje na sredini spektra med ekstroverzijo in introverzijo. Ljudje s tem tipom osebnosti imajo značilnosti obeh in so pogosto imenovani ’družabni introverti’. Radi so sami, pa vendar uživajo tudi v socialnih situacijah. Tako kot ekstrovertirani se tudi ambiverti lažje soočajo z vrnitvijo v življenje po pandemiji. Čeprav so se z vsemi izzivi samoizolacije soočali bolje, tudi oni pogrešajo rutino življenja pred pandemijo. 

Kako se prilagoditi na postopno vračanje v predpandemično življenje? 

Dejstvo je, da lahko vrnitev v normalno stanje traja kar nekaj časa in stvari morda nikoli ne bodo popolnoma takšne, kot so bile pred pandemijo. Pomembno je, da znamo poiskati načine, kako se lahko spet vrnemo v star življenjski slog. 

→ Veščine spoprijemanja

Čeprav je pandemija mnogim povzročala stres, je obenem vodila tudi k razvoju in izgradnji novih veščin spoprijemanja z izzivi in povečanju odpornosti. Ko se boste v prihodnje spopadali z različnimi izzivi, razmislite o nekaterih stvareh, ki so vam v zadnjem letu pomagale obvladovati stres in tesnobo. 

→ Najdite ravnovesje

Zaradi sprememb na delovnem mestu se morda v prihodnosti pogovorite z delodajalcem o možnosti vključitve več dela na daljavo. Za mnoge introverte je to odličen način, da ohranijo nekatere stvari, ki so jim bile ljubše pri delu od doma.

→ Pogovarjajte se o svojih občutkih

Pomembno je vedeti, da v tej izkušnji niste sami. Čeprav so izkušnje in občutja za vsakogar nekoliko drugačne, tudi drugi ljudje doživljajo podobne stvari kot vi. Socialna podpora in pogovor o teh težavah s prijatelji in družinskimi člani je lahko dober način za pridobitev občutka solidarnosti.

→ Vadite čuječnost 

Čuječnost je tehnika, ki vključuje osredotočanje na sedanji trenutek. Pomaga lahko pri opuščanju skrbi glede preteklosti in prihodnosti ter iskanju načina, kako biti prisoten v tem trenutku. Bodite pozorni, kam usmerjate svojo energijo.

→ Pojdite počasi

Če vas misel na vrnitev v normalno stanje vznemirja, vam lahko pomaga postopno izpostavljanje starim rutinam. Če vas pestijo resnejše težave, pa je priporočljivo obiskati zdravnika ali specialista za duševno zdravje. 

Viri: VeryWellMind /PsychCentral