Ni pa bilo pri sprehodih takšne razlike pri ženskah z normalno težo, ki so se morale za izboljšanje možnosti za zanositev ukvarjati z intenzivnejšim gibanjem. Pri njih se je s štirimi urami ne preveč zmernega gibanja tedensko izboljšala možnost za zanositev za 69 odstotkov.

Znanstveniki še ne vedo natančno, zakaj telovadba tako vpliva na plodnost. Predpostavljajo pa, da gre za učinek na molekularni ravni. Na ta način pravzaprav na plodnost vpliva naš življenjski slog nasploh, tudi kako se prehranjujemo, kako se spopadamo s stresom, ali kadimo ... Do rezultatov pa so prišli tako, da so 1200 žensk spremljali v obdobju šestih mesečnih ciklusov, medtem ko so se trudile, da bi zanosile. Stare so bile od 18 do 40 let ter so pred tem doživele vsaj en spontani splav.

Kdaj je treba po pomoč?

Če po enem letu rednih spolnih odnosov od dva do trikrat tedensko ne pride do nosečnosti, je to znak, da je treba obiskati svojega ginekologa. Ta vas bo napotil naprej k specialistu. Če pa je ženska starejša od 35 let, je dobro pomoč poiskati že prej, po šestih mesecih. Pomoč je namreč v tem primeru res bolje poiskati prej kot kasneje. Včasih je namreč neplodnost posledica nečesa, kar je mogoče dokaj uspešno pozdraviti ali odpraviti. To je lahko denimo vnetje rodil ali sindrom policističnih jajčnikov.

Sindrom policističnih jajčnikov povzroča motnje ovulacije, zato je eden najpogostejših vzrokov za težave s plodnostjo. Je pa tudi najpogostejša hormonska motnja pri ženskah v reproduktivnem obdobju, zato je res zelo velikokrat razlog težav. Če pa že veste, da imate sindrom policističnih jajčnikov, je najbolje do svojega ginekologa stopiti, še preden nameravate poskušati zanositi.

Več o sindromu policističnih jajčnikov si preberite tukaj.

Cilj zdravljenja neplodnosti pri ženskah s sindromom policističnih jajčnikov je sicer prav vzpostavitev ovulacij. “Zdravilo prvega izbora za indukcijo ovulacije je klomifen citrat, ki inducira ovulacijo pri 70 do 80 odstotkih žensk in privede do nosečnosti pri 20 do 50 odstotkih žensk s sindromom policističnih jajčnikov,” razlaga doc. dr. Vilma Kovač, dr. med., z Oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo Klinike za ginekologijo in perinatologijo v UKC Maribor. “Metodi drugega izbora sta indukcija ovulacije z gonadotropini ali laparoskopsko navrtanje jajčnikov, ki sta uspešni pri 20 odstotkih žensk s sindromom policističnih jajčnikov.” Zadnja pride v poštev zunajtelesna oploditev (IVF).

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se z neplodnostjo spopada kar približno deset odstotkov svetovnega prebivalstva. Kovačeva pravi, da v Sloveniji nimamo natančnih podatkov, vendar pa strokovnjaki ocenjujejo, da so številke podobne evropskim. V Evropi pa naj bi imelo težave z neplodnostjo od 10 do 15 odstotkov ljudi, kar pomeni, da ima težave pri spočetju otroka vsak šesti do sedmi par.

Na plodnost mislite tudi, ko udari bolezen

Neplodnost je pogosto tudi posledica hudih bolezni oziroma njihovega zdravljenja. Včasih se lahko denimo rak pojavi še v reproduktivnem obdobju; takrat nam je ključno, da ozdravimo in preživimo ter seveda ne razmišljamo o svoji plodnosti. A posledica zdravljenja je lahko tudi neplodnost ali prezgodnja menopavza. To seveda ni pravilo, a dobro je, da se pacient pri svojem zdravniku pozanima tudi o tem. Morda je namreč preventivno pametno shraniti seme ali jajčne celice. Prav je, da je človek osredotočen na svojo ozdravitev, a prav je tudi, da ne pozabiti niti na svoje življenje po ozdravitvi.