Nasvet o nespečnosti, ki bo sledila, smo povzeli po odličnem animiranem videoprispevku, ki jih na portalu YouTube pripravlja tako imenovana Šola življenja (The School of Life). To je projekt, ki ga je pomagal ustanoviti znan pisatelj in filozof Alain de Botton, ki nas s svojim delom vedno znova opominja, da smo pozabili, da že tisočletja obstaja veda, ki nam pomaga bolje živeti. To je filozofija, ki še zdaleč ni nekaj, kar je lahko v pomoč le peščici izobražencev.

De Botton v intervjuju za The Huffington Post pravi, da je Šolo življenja ustanovil, ker so izobraževalne institucije danes pozabile ljudem pomagati na področjih, kot so izbira pravega partnerja ali iskanje dela, ki prinaša ne le plače, temveč tudi občutek sreče in izpolnjenosti. Premalo pomoči imamo na področjih, kot so vzgoja otrok ali vzdrževanje prijateljstev, razvijanje samozavesti in sprejemanje sebe, spoprijemanje z anksioznostjo ali smrtjo ... To je razvijanje emocionalne inteligence, na katero je svet pozabil, zaradi česar se počutimo vse bolj izgubljeni. Včasih so to znanje ljudem posredovale religije, ki pa so danes izgubile svoje mesto. A še vedno potrebujemo nekaj, kar bi nam kolektivno pomagalo živeti. Za nas je negativno, da smo postali prepuščeni sami sebi.

Ljudje smo se skozi zgodovino dokopali do toliko modrosti, še pove de Botton. Izziv je, kako te skomunicirati širši javnosti in tako ustvariti družbo, v kateri smo lahko vsi srečnejši in mirnejši.

Kaj torej narediti, ko nas muči nespečnost?

Šola življenja nam s filozofskimi nasveti odgovarja tudi, kaj narediti, ko nas muči nespečnost.

Ko ne moremo spati, se močno prestrašimo. Po glavi nam gre, da se moramo spočiti, saj nas naslednji dan čaka veliko obveznosti. Prav jezni postanemo nase, ker ne spimo, in tako naslednji dan ne bomo mogli delovati optimalno.

Zdravniki nam pomagajo z zdravili, od katerih lahko postanemo odvisni. Toda morda bi bilo bolje, da bi v trenutku, ko ne moremo spati, prisluhnili, kaj nam želi telo povedati.

Pogosto, pravijo v Šoli življenja, nas želi namreč naš um prisiliti, da končno malo razmišljamo. Seveda tudi sicer razmišljamo, a o zelo praktičnih stvareh. Kako bomo plačali račune, kako bomo izvedli vse službene naloge, kaj bomo skuhali za kosilo, kdo bo šel po otroka v vrtec ... Danes je takšnih praktičnih nalog veliko in časa za vse premalo.

Zato na stran potiskamo pomembna, večja življenjska vprašanja. Ne razmišljamo več o sebi, o smeri življenja, ki smo jo ubrali ali jo želimo ubrati, o tem, kaj je za nas smisel življenja, kakšne so naše vrednote, ali živimo v skladu z njimi. Korporacije z veliko denarja za oglaševanje so nas prepričale, da sreča leži v novem oblačilu, dragi večerji, luksuznem potovanju.

A človek ni srečen samo s tem, kar dokazuje tudi vrsta bogatih in slavnih ljudi, ki so prilezli na vrh sveta in ugotovili, da zaradi tega niso nič bolj zadovoljni. Človek želi živeti tako, da se mu zdi, da ima njegovo delo neki smisel, želi si živeti v skladu z vrednotami, želi imeti občutek, da nekako pomaga. Človek ima v sebi potrebo, da razmišlja o tem, kdo res je, kakšni so njegovi talenti, ki bi jih lahko razvijal, kakšne odnose ima ...

In v Šoli življenja pravijo – to je tako pomembno za nas kot voda in gibanje, in če o tem ne razmišljamo, nas nekaj v nas – naša zavest – enostavno zaustavi in nam ne pusti več spati. Čeprav je tudi počitek za nas izjemno pomemben, je ukvarjanje s svojo duševnostjo še bolj, zato nas telo raje pusti brez počitka.

Nespečnosti torej ne bomo pozdravili z zdravili, kopelmi, posebnimi čaji ... Najti moramo čas za razmišljanje. Telo potrebuje, da si vzamete čas, ko pomislite, ali ste srečni in zakaj niste srečni, kaj vas skrbi ... Nespečnost ni fizična bolezen, ampak želja telesa, da se spopademo z vsem, kar odrivamo stran.