383 moških, ki so sodelovali v švedski študiji, je kasneje v življenju dobilo diagnozo hude bolezni jeter. 208 jih je preminilo. Vsak gram alkohola na dan, ki so ga zaužili v svoji mladosti, so raziskovalci povezali z dvema odstotkoma večjim tveganjem za hudo bolezen jeter. To je držalo tudi, ko so raziskovalci upoštevali druge dejavnike tveganja, kot so prekomerna teža, kajenje, bolezni srca in ožilja.

Tveganje je bilo večje pri tistih, ki so uživali prekomerne količine alkohola. Mladi moški, ki so na dan zaužili od 31 do 40 gramov alkohola, so imeli v primerjavi s tistimi, ki alkohola niso uživali, dvakrat večje tveganje za bolezen jeter. Tisti, ki so uživali od 51 do 60 gramov alkohola na dan pa so imeli štirikrat večje tveganje.

“Ugotovili smo, da je večina udeležencev študije, ki je sčasoma dobila diagnozo hude bolezni jeter, pred tem imela diagnozo pretiranega uživanja alkohola ali odvisnosti od alkohola,” je povedal avtor študije dr. Hannes Hagstrom z univerzitetnega kliničnega centra Karolinska v Stockholmu.“Mislim, da lahko rečemo, da uživanje alkohola v mladosti poveča tveganje, da bo človek še naprej užival alkohol ter da ga bo užival še več. Vzrok bolezni jeter pa je lahko tudi tako dolgotrajna izpostavljenost učinkom, ki jih ima alkohol.”

Znanstveniki še ne vedo, koliko alkohola lahko povzroči poškodbo jeter. Vedo pa, da vpliva na to tudi, kako se ljudje prehranjujejo, kakšen alkohol uživajo, kako pogosto uživajo pretirane količine alkohola. Prej so že študije pokazale, da je tveganje za bolezen jeter večje pri moških, ki uživajo več kot 30 gramov alkohola na dan, ter pri ženskah, ki uživajo več kot 20 gramov alkohola na dan.

Mladi moški v švedski študiji so v povprečju spili devet gramov alkohola dnevno. Šest odstotkov jih ni uživalo alkohola. Pet odstotkov jih je uživalo več kot 60 gramov alkohola dnevno.

V naslednjih štirih desetletjih je 2661 udeležencev študije dobilo diagnozo pretiranega uživanja alkohola. Eden od desetih je razvil hudo bolezen jeter. Eden od štirih je razvil bolezen jeter.

Študija sicer ni bila kontroliran poskus, raziskovalci so se tudi zanašali na to, da so jim udeleženci pravilno in resnicoljubno povedali, koliko alkohola so spili. Včasih si je namreč to tudi težko zapomniti.