Kako je bila izvedena raziskava?

Raziskovalci so zbrali podatke več kot 93 000 moških in žensk in pri tem uporabili dva vira podatkov. Najprej so pogledali podatke iz leta 1990 do 2012 in uporabili informacije iz študije Nurses Health Study, ki je vključevala 63 412 žensk. Nato so uporabili še drugo podatkovno bazo iz študije Health Professionals Study, ki je vključevala 29 966 moških in je bila opravljena od leta 1990 do 2010. V njih so prejeli podatke o prehrani udeležencev študije, ki so jih zbirali vsake štiri leta.

Znanstvenike je zanimala primerjava hranil, ki so jih uživali in so primerjali živalske in rastlinske mononenasičene maščobe. Živalske maščobe najdemo v rdečem mesu, ribah, jajcih in polnomastnem mleku. Rastlinske pa v oreščkih, olivnem olju, sezamovem olju, arašidovem maslu in avokadu.

Pokazalo se je, da je prehrana bogata z rastlinskimi mononenasičenimi maščobami zmanjšala tveganje za prezgodnjo smrt za 25 odstotkov, zaradi česar so zaključili, da podatki kažejo, da na splošno prehrana z rastlinskimi maščobami pomaga podaljšati življenjsko dobo.

Zakaj so maščobe pomembne v naši prehrani?

Maščobe so ključnega pomena za zdravo telo, saj so maščobne kisline ključna sestavina celične ovojnice. Maščobe so tako pomembne za zdrave možgane, za imunski sistem, zdravo srce, lepo kožo, omogočajo nam lažje dihanje. Služijo tudi kot energijska rezerva, ki je shranjena v maščobnih celicah. Brez maščobe se tudi ne stopijo dobro pomembni vitamini A, D, E in K. Brez maščobe telo ne bi moralo teh vitaminov sprejeti, saj so v maščobi topni.

Maščobe naj bi v prehrani zdravega človeka predstavljale 25 do 30 odstotkov energijskega vnosa. Veljajo tudi za najbolj nasitno makrohranilo, katerega energija je 9 kcal na 1 gram. Vendar pa vse maščobe niso enake in jih je potrebno previdno izbirati.

Izberite zdrave maščobe!

Transmaščobe - čim manj

Za najslabše maščobe, ki se jim je resnično treba izogibati veljajo transmaščobe, ki živilom zagotavljajo daljšo obstojnost, zato jih pogosto najdemo v margarinah, piškotih, tortah, sladoledih, zamrznjenem krompirju in hitri hrani. Vnos teh maščob naj ne bi presegal 1% dnevnega energijskega vnosa.

Nenasičene maščobe - čim več

Vsekakor pa iz svojega jedilnika ne smemo črtati nenasičenih maščob, ki so tudi v olivnem olju in avokadu. Te zmanjšujejo tveganje za bolezni srca in ožilja in naj bi za to v dnevni prehrani predstavljali dve tretjini vseh zaužitih maščob. Nenasičene maščobe so prisotne v živilih rastlinskega in živalskega izvora in mednje spadata tudi esencialni maščobni kislini omega-3 in omega-6, ki sta potrebni za različne funkcije telesa. Prav tako služita kot topilo za v maščobi topne vitamine A, D, E in K. Z vidika varovanja zdravja, je pomembni razmerje med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami (1:5). Večina zahodnega sveta zaužije dovolj omega-6 maščobnih kislin, primanjkuje pa nam omega-3 maščobnih kislin, zato je potrebno povišati vnos le-teh. To lahko storimo tako, da uživamo več mastnih rib, kot so losos, skuša, sardine, poleg tega so omega-3 maščobne kisline v oljih semen, algah, avokadu, oreščkih in tudi v zeleni listnati zelenjavi.

Nasičene maščobe - redko

Nasičene maščobe najdemo predvsem v izdelkih živalskega izvora, kot so mastno meso, siri, klobase, paštete, mleko in mlečni izdelki, zaseke, mast, maslo, vsebujejo pa jih tudi nekatera rastlinska olja, kot so kokosovo olje in palmovo olje. Uživanje nasičenih maščob dviguje nivo celotnega kot tudi slabega holesterola, zvišuje tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja, kapi ter nekaterih rakavih obolenj. Prav zato jih omejimo na 10 odstotkov dnevnega vnosa. Maščobe, ki jih telo potrebuje lahko pridobimo iz drugih virov, vendar si občasno lahko privoščimo kos mastnega sira ali klobaso.