Študijo so opravili na londonskem Institute of Cancer Research. Raziskovalci so analizirali 19 študij, ki so raziskovale povezavo med indeksom telesne mase ter tveganjem za raka dojk. V vseh študijah je skupaj sodelovalo 758.592 žensk, ki še niso bile v menopavzi. V devetih letih, ko so jih spremljali, jih je 13.082 dobilo raka dojk.

A nevarna je tudi prekomerna teža!

Na sploh je zdrava telesna teža nekaj, kar lahko vsi naredimo za svoje zdravje, saj lahko tako preprečimo kar precej bolezni, ne le raka.

Slednjega pa ne povzroča le prenizka, ampak tudi prekomerna teža. To so študije že povezale z večjim tveganjem za več rakavih obolenj, od raka dojk do maternice in jajčnikov, želodca, trebušne slinavke, ledvic, jeter in ščitnice. Preveč maščobe, sploh maščobe v predelu trebuha, namreč vpliva na hormone, to pa vpliva na različne procese, ki potekajo v telesu. Prav tako maščoba na predelu trebuha spodbuja vnetne procese v telesu, kar spet lahko vodi v rakava obolenja. So pa študije tudi pokazale, da se tveganje zmanjša, če spet pridobimo normalno težo.

Ne zamudite niti zgodbe Tanje iz Ljubljane, ki jo je rak dojk presenetil prej, kot je običajno.

Kaj pa vino?

Tveganje za raka dojk pa poveča tudi uživanje vina, je pokazala študija, ki jo je izvedel World Cancer Research Fund. Njihovi znanstveniki so pregledali 119 drugih študij, v katerih je bilo skupaj udeleženih 12 milijonov žensk. Prejšnje leto so objavili svoj zaključek: že en kozarec vina na dan poveča tveganje za pojav raka dojk. Pred menopavzo kozarec vina na dan poveča tveganje za pet odstotkov, po menopavzi pa za devet.

In pomemben je tudi vitamin D ...

Ameriška raziskava je pokazala še, da imajo v obdobju menopavze manjše tveganje za raka dojk ženske, ki imajo v krvi dovolj vitamina D. Znanstveniki z univerze v Kaliforniji so analizirali tri študije, v katerih je bilo skupaj udeleženih 5.038 žensk, ki so bile starejše od 55 let. Spremljali so jih štiri leta. Sedaj si želijo raziskati še, kakšna je povezava med vitaminom D in rakom dojk pri mlajših ženskah.

Kako do dovolj vitamina D?

Vitamin D je redek vitamin, ki ga lahko tvori naše telo samo, in sicer se tvori v koži, ko smo izpostavljeni UVB žarkom. Paradoksalno nam ti seveda tudi škodijo, saj lahko povzročajo drugega raka, raka kože. Sončnim žarkom moramo biti torej izpostavljeni ravno prav. In koliko je to?

Nacionalni inštitut za javno zdravje NIJZ svetuje, da se nekajkrat na teden soncu izpostavimo po približno 15 minut. Ni treba, da smo ravno v kopalkah in na plaži. Dovolj je, če izpostavimo obraz in roke. "Pomembno je, da smo neposredno izpostavljeni sončni svetlobi in da ne uporabljamo krem za sončenje. Po nekajminutnem sončenju uporabimo zaščitno kremo in oblačila ali se prestavimo v senco," so zapisali na svoji strani.

Poleti je do vitamina D lažje priti. Kaj pa, ko sonca ni? Takrat lahko vitamin D dobimo iz prehrane. Prav veliko živil ga žal ne vsebuje, a nekaj ga. Užijemo ga lahko z mastnimi ribami (losos, skuša, tuna, sardine …) Je tudi v konzervirani tuni in sardinah. Je v gobah. A pozor – le v tistih, ki so zrasle izpostavljene sončnim žarkom. Vsebuje ga še rumenjak.

Preberite si še, kaj je sedem znakov, da vam primanjkuje vitamina D.

Pomembna je denimo povezava med vitaminom D in stanjem ožilja. Nedavna študija univerze v Ohiu je pokazala, da vitamin D v telesu spodbuja proizvodnjo dušikove kisline, ki je zadolžena za uravnavanje pretoka krvi, preprečuje pa tudi, da bi nastali krvni strdki. Vodja študije dr. Tadeusz Malinski je preprosto pojasnil, da tako vitamin D pravzaprav zmanjšuje stres, ki ga zaradi drugih stvari doživlja srčno-žilni sistem. Vitamin D lahko po njegovih besedah prav obnavlja kardiovaskularne celice, ki so bile poškodovane. S tem pa lahko celo nekoliko zmanjša škodo, ki jo srcu povzročata sladkorna bolezen in previsok krvni tlak.