Razvoj informacijske tehnologije in prevladujoča uporaba računalnika v pisnem komuniciranju je privedla do zmanjšanja motoričnih spretnosti, ki jih razvijamo s pisanjem z roko. V študiji, ki so jo opravili na Univerzi Princeton in na Univerzi Kalifornije so obravnavali študente, ki so svoje zapiske pisali na roko ter tiste, ki so snov tipkali na svoje prenosne računalnike. Po tridesetih minutah so morali odgovarjati na vprašanja iz predavanj, nato pa so nanje znova odgovarjali teden dni kasneje.

Rezultate študije so objavili v znanstvenem časopisu Psychological Sceince, kjer navajajo, da so se v študiji osredotočali na način zapisovanja snovi in pri kateri se je izkazalo, da je način pisanja na roke veliko bolj pozitivn o vplival na pomnjenje študentov, kot pa tipkanje snovi na računalnik. Kar pa ne pomeni, da slednje nima svojih prednosti. Tisti, ki so snov tipkali, so to lahko delali hitreje in zapisovali več besed od tistih, ki so snov pisali na roke. Nekateri so pri tipkanju uspeli celo pretipkati dobesedno celotno predavanje, kar pa ne pomeni, da so si tudi več snovi zapomnili. Zdi se, da pri tipkanju to delamo avtomatsko in podzavestno, pri pisanju pa si zapomnimo več besed.

»Pisanje z roko je več kot uporaba pisala, je pomembna spretnost. Spretnosti razvijamo z vajo. Naši možgani bolje delujejo pri pisanju z roko kot pri pisanju z računalnikom. Informacija, ki jo napišemo z roko, se v spominu zadrži dlje časa. Pri pisanju z roko se nam utrne več idej, ohranjamo pa tudi dolgotrajnejšo pozornost,« so zapisali člani slovenskega društva Radi pišemo z roko. Zato se naslednjič odločite rojstnodnevne želje, nakupovalni seznam ali pa sporočilce zapisati na roko. In to počnite večkrat.

Podporniki pisanja z roko se opirajo na raziskave s področja izobraževanja, psihologije, nevroznanosti, ki opozarjajo na razlike med pisanjem z roko in z računalnikom. Dr. Frank Wilson, nevrolog in avtor 'The Hand' piše, kako uporaba rok zaposluje možgane, jezik in kulturo ter podpira pisanje z roko. Raziskave opozarjajo na sodelovanje rok, misli, govora in globokih čustev. Španski poljudnoznanstveni medij Aceprensa je med drugim objavil, da se pri pisanju vključi 12 možganskih centrov in sodeluje 30 mišic ter se ustvarja mišični spomin. Posledično pa otroci, ki večino prostega časa preživijo pred zasloni, z veliko težavo sledijo učenju, motorične spretnosti so vse slabše, kar lahko privede do disgrafije – težave s pisanjem, ki jo marsikje zamenjuje tipkovnica.