Naše telo se pretirane količine soli trudi uravnavati. Po slani jedi postanemo žejni ravno zato, ker z uživanjem vode zmanjšamo količino natrija v krvi. Če smo zaužili preveč soli, pa lahko škodljive učinke poskušamo zmanjšati tudi s hrano, ki je bogata s kalijem, pravi prehranska strokovnjakinja Mojca Cepuš. "Slanem obroku naj torej sledi velika skleda solate ali sadna kupa." Kalij je namreč v svežem sadju in zelenjavi, denimo v špinači, avokadu, sladkem krompirju, banani.

Zaradi tega lahko, če sveže sadje in zelenjava predstavljata velik del naše prehrane, svoje obroke bolj solimo. Enako velja, če se ukvarjamo s športom, pri katerem se močno prepotimo. Manjkrat pa bi morali posegati po solnici, če uživamo veliko živil, ki sol že vsebujejo – to so kruh, procesirane mesnine, siri, namazi, slaščice, juhe iz vrečke, kocke za juho, hrana iz pločevinke, hitra hrana, na pol pripravljena hrana ... Takšni hrani se je bolje izogibati. Dobro je, da si denimo kruh pripravljamo sami, da lahko vemo, koliko soli vsebuje.

Ni pa zdravo niti, da bi se soli povsem odrekli. "Če je pojemo premalo, je enako nevarno, kot je, če je pojemo preveč," pravi Cepuševa.

A to vsaj zaenkrat še ni težava povprečnega Slovenca, pove prehranska strokovnjakinja Cirila Hlastan Ribič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. 

"Naučiti se moramo uporabljati tudi druge začimbe, živila lahko, da jim damo okus, mariniramo ..." svetuje Hlastan Ribičeva. "In postopoma moramo zmanjševati količino soli, ki jo dodajamo hrani, saj fiziološke potrebe po soli seveda so – a so majhne." Strokovnjakinja opozarja tudi, kako problematično je lahko prehranjevanje v restavracijah. "Ravno smo merili, koliko soli vsebujejo obroki. In v Mariboru je v enem lokalu ena pica vsebovala 18 gramov soli."

Rafinirano ali nerafinirano?

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ne delajo razlike med rafinirano in nerafinirano soljo. Ključno se jim zdi, da je sol jodirana. "Ker v Sloveniji živimo na območju, kjer je v zemlji premalo joda. Če se spomnite kakšnih fotografij svojih prednikov, ste lahko pri njih pogosto videli golšavost." Danes imamo zato zakonsko določeno, da se lahko pri nas prodaja samo morska sol, ki je jodirana.

Rafinirani soli je jod treba dodati. S postopkom rafiniranja so ji odvzete vse sestavine, ki niso natrij oziroma klor, ki v stiku z natrijem postane klorid. Nerafinirana pa jod vsebuje naravno. Bogata je tudi s kopico drugih mineralov oziroma mikroelementov. Mojca Cepuš pravi, da še ni bilo narejene raziskave, na podlagi katere bi lahko strokovnjaki nerafinirano sol definitivno priporočali bolj kot rafinirano. Kljub temu sama vedno poseže po prvi. "Jaz vedno zagovarjam nerafinirano hrano, četudi še ni kakšne 100-odstotne študije, ki bi v primeru soli to potrdila," pravi. Rafinirano sol primerja z rafinirano moko, sladkorjem, oljem, ki so jim s tem procesom prav tako odvzete mnoge izvorne sestavine, ki so zdrave. "Poleg tega vemo, da je natrij v velikih količinah škodljiv," nadaljuje. "V nerafinirani soli pa je še polno drugih snovi. Zato z isto količino soli zaužijemo manj natrija, za katerega vemo, da v prevelikih količinah viša krvni tlak." Posledično si lahko nerafinirane soli privoščimo celo malo več.

Če pretiravamo z uživanjem natrija, pa na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da se s tem ne izpostavljamo le večjemu tveganju za bolezni srca in ožilja, temveč tudi za kap, rak želodca, sladkorno bolezen in osteoartritis. Če želite paziti na svoje zdravje, zato morate omejiti, koliko soli na dan zaužijete.