Vodja študije Bernad Srour s francoskega Inštituta za zdravje in medicinske raziskave INSERM je sicer povedal, da študija ni bila dovolj obsežna, da bi lahko zaključili, da predelana hrana povzroča raka. Je pa očitno ta nekaj, kar povečuje naše tveganje za to hudo bolezen.

Kaj vsebuje predelana hrana?

Dejstvo je, da ima predelana hrana več nasičenih maščob, sladkorjev, soli, aditivov. Vse to zagotovo slabo vpliva na telo. Poleg tega ne vsebuje dovolj vlaknin, mineralov, vitaminov, ki jih telo za svoje optimalno delovanje potrebuje. Že prej so nekatere študije pokazale, da lahko določene snovi, ki so v predelani hrani, povečujejo tveganje za raka pa tudi druge bolezni. "Predelana hrana vsebuje določene aditive, pri katerih sumimo, da imajo kancerogen učinek. Pogosto so ta živila tudi zavita v plastiko, ki ravno tako lahko vsebuje snovi, pri katerih je učinek na zdravje kontroverzen," pravi Srour, ki polaga na srce, da res razmišljamo, za kakšno prehrano se odločimo.

V francoski študiji so ljudje sicer sami povedali, kako se prehranjujejo. Raziskovalci so jih o tem izprašali na vsakih šest mesecev. Tisti, ki so uživali veliko predelane hrane, pa so pogosto tudi kadili, uživali so sladkane pijače in več sladke, škrobne hrane.

Francoska raziskava je bila sicer za konkretnejše zaključka tudi prekratka, saj nekateri tumorji rastejo počasneje in se pokažejo šele čez veliko več let.

Je pa že prej veliko študij povezalo manjše tveganje za raka in druge kronične bolezni, kot so bolezni srca, z bolj zdravo hrano. To pomeni sadje in zelenjavo, polnozrnata žita, stročnice, oreščke, ribe …

Gibanja potrebujemo štiri do petkrat več

Poleg prehrane je v preventivi pred rakom ključno tudi gibanje. Kot je povedal Charles E. Matthews z ameriškega Nacionalnega inštituta za rakava obolenja, so zadnje študije ugotovile, da potrebujemo celo več gibanja, kot smo do sedaj mislili.

Američani so do sedaj priporočali na teden pet ur zmerne aktivnosti in dve uri in pol bolj energične aktivnosti. Toda na Nacionalnem inštitutu za rakava obolenja zdaj pravijo, da je v zadnjem desetletju (priporočila za gibanje so namreč iz leta 2008) postalo jasno, da zmanjšanje tveganja za pojav bolezni zahteva veliko več gibanja. Od štiri do petkrat več.

Poleg tega je, da bi se obnašali preventivno, tudi bistveno zmanjševati čas, ko sedimo. To pomeni, da, četudi morate v službi sedeti osem ur, vam še vedno ostane osem ur, ki jih lahko preživite bolj aktivno. Namesto z avtomobilom se po opravkih odpravite peš ali s kolesom. Tudi v službi, če le lahko, vstanite in se denimo peš odpravite do sodelavca, ki ga morate nekaj vprašati, četudi bi to lahko opravili prek telefona. Poskušajte se res čim več gibati.

Gibanje ne zmanjšuje le tveganje za raka, temveč tudi za vrsto drugih vzrokov prezgodnje smrti: od bolezni srca do kapi, sladkorne bolezni tipa dva, previsokega krvnega tlaka, padca, bolezni možganov in dihal.

To je šest ključnih sprememb

Avstralska študija pa je pokazala, da bi kar 38 odstotkov smrti zaradi raka lahko preprečili s šestimi preprostimi spremembami.

Najpomembnejše so bile naslednje tri: da prenehamo kaditi, da uživamo bolj zdravo hrano, da pijemo manj alkohola. To je povzročilo kar 30,4 odstotkov smrti zaradi raka. Največ smrti je sicer povzročilo kajenje.

Še tri spremembe, ki nas zaščitijo pred rakom, pa so: izogibanje pretiravanju s sončenjem, več gibanja, vzdrževanje zdrave teže. Vodja raziskovalcev na medicinskem raziskovalnem inštitutu QIMR Berghofer dr. David Whiteman je sicer povedal, da včasih raka ni mogoče preprečiti. "Toda naša študija še enkrat potrjuje to, kar vemo že dlje časa – da rak po drugi strani ni vedno posledica genetike ali tega, da nisi rojen pod srečno zvezdo. Ljudje lahko veliko naredimo, da preprečimo raka in smrt zaradi te bolezni. Že majhne spremembe slabih navad, ki smo jih našteli, bi občutno zmanjšale število ljudi, ki vsako leto umrejo zaradi raka."