Že če na dan zaužijete le dve in pol žlički sladkorja, imate za več kot polovico oziroma za 54 odstotkov večje tveganje, da se boste morali v življenju spopasti z Alzheimerjevo boleznijo. Pomislite pa tudi, koliko sladkorja morda zaužijete še z živili, ki jim je sladkor že dodan. Mnogokrat niti ne vemo, koliko ga je bilo dodanega.

Študijo so opravili na ameriški univerzi Columbia. Več kot sedem let so spremljali 2226 ljudi, ki na začetku niso imeli demence. Ob koncu študije je imelo Alzheimerjevo bolezen 429 udeležencev. Spremljali so njihove prehranske navade ter pojav bolezni povezali z uživanjem sladkorja. Že prej pa so študije pojav demence povezale tudi s sladkorno boleznijo tipa dva. Kdor se bojuje z njo, ima večje tveganje, da se bo moral kdaj spopasti tudi z demenco. In sladkorno bolezen tipa dva povzroča ravno prekomerno uživanje sladkorja.

Naredite detoks

Če želite zmanjšati svoje tveganje za pojav demence (pa tudi sladkorne bolezni), se torej začnite odrekati sladkorju in vsem živilom, ki ga vsebujejo. To je seveda lažje reči, kot storiti. Toda izkušnje ljudi so pokazale, da potreba po sladkem izgine, če naredimo detoks. Potrudimo se, da nekaj časa sladkorja sploh ne uživamo. Potreba po sladkem naj bi izginila po približno 21 dneh takšnega detoksa. Ko vaše telo več ne zahteva sladkorja, se lahko občasno tudi pregrešite – če ste denimo na rojstnem dnevu in se je gostitelj potrudil speči torto. Če boste v mesecu dni pojedli le ta kos torte, se potreba po sladkem ne bo kar povrnila.

Lahko pa si privoščite zdrave sladke okuse. Ljudje sladkost zaznavamo z razlogom. Ta okus namreč naše možgane pomirja. A nič ne boste naredili za to, če boste posegli po škatli v trgovini kupljenih piškotov. Ti ne vsebujejo le sladkorja, temveč še vrsto drugih sestavin, ki škodijo. Raje posezite po sadju, ki ga je v tem letnem času na voljo res veliko. Nič pa ne bo narobe niti, če si boste enkrat na teden pripravili bolj zdravo sladico. Naj bo iz čim bolj zdravih sestavin, danes je receptov za takšne sladice res veliko. Več o tem si preberite tukaj.

To ima več kot 60 odstotkov vseh bolnikov z demenco, so napisali na strani Slovenskega združenja za pomoč pri demenci – Spominčica. “Alzheimerjeva bolezen večinoma prizadene starejše. Zboli od pet do deset odstotkov vseh starejših od 65 let.” A bolezen se lahko, čeprav redko, prikaže tudi prej. Sicer pa se tveganje povečuje z leti. Tako je med ljudmi, ki so stari od 80 do 90 let, bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo že od 20 do 45 odstotkov. Čeprav je normalno, da nam s starostjo malo začnejo pešati spominske in druge miselne sposobnosti, sploh ni nujno, da stara oseba tudi zboli za Alzheimerjevo boleznijo. Danes živimo vse dlje, zato je pomembno, da že v mladih letih privzamemo življenjski slog, ki nam bo omogočil, da ostanemo zdravi in aktivni tudi v kasnejšem življenjskem obdobju. Ljudje se staramo zelo različno. In prav zagotovo si nihče ne želi tega, da enkrat ne bi mogel več skrbeti zase.

A kaj se v možganih zgodi, da pride do tega? “Znano je, da so v možganih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo senilne lehe in nevrofibrilarne pentlje," pišejo na strani združenja Spominčica. "V senilnih lehah se kopiči spremenjena oblika beljakovine beta amiloid, ki je tudi sicer prisotna v zdravih možganih. V živčnih celicah pa se kopičijo v vijačnico zvite nitaste strukture beljakovine tau, ki oblikujejo nevrofibrilarne pentlje. Zaradi kopičenja senilnih leh in nevrofibrilarnih pentelj odmirajo živčne celice.” To pa vodi v nazadovanje miselnih sposobnosti. In možgani bolnikov pogosto celo tehtajo manj kot 1000 gramov, medtem ko zdravi možgani tehtajo 300 gramov več.

Bolezen ni ozdravljiva, zato je toliko pomembneje, da naredimo kar le lahko, da jo preprečimo. “Značilno za Alzheimerjevo bolezen je, da se začne neopazno z motnjami spomina.” Najprej se bolnik ne spominja predvsem nedavnih dogodkov. Toda bolezen vsekakor napreduje. Včasih se napredovanje sicer malo upočasni, a nikoli se prav ne zaustavi. Znanost še ni ugotovila, kako bi to dosegli. Bolezen napreduje različno hitro. Od začetnih simptomov do smrti lahko minejo tri leta, lahko pa dvajset. Najpogosteje bolniki preminejo po desetih do dvajsetih letih. Na začetku mnogi težave še lahko skrivajo. Nato pa se zmožnosti možganov vse bolj zmanjšujejo. In res so prizadete prav vse njihove funkcije. Lahko se spremeni celo osebnost človeka. “V zadnjem stadiju pa so bolniki povsem nebogljeni in v celoti odvisni od pomoči okolice.”

Do sedaj so študije ugotovile, da lahko kar veliko naredimo za to, da se temu izognemo, če se prehranjujemo na bolj mediteranski način. To pomeni, da uživamo veliko sveže zelenjave in sadja, polnovredna žita, olive in olivno olje, stročnice, ribe, pusto mesto, oreške … Pomembno je tudi, da uživamo raznoliko, sezonsko, lokalno in uravnoteženo hrano. Za možgane veliko naredimo še, če se redno gibamo in imamo na sploh aktiven življenjski slog. Nikar ne sedimo predolgo. Če je takšno naše delovno mesto, večkrat vstanimo in se sprehodimo. Poleg tega pa je treba skrbeti še, da imajo možgani vedno nove miselne izzive. Pojdite na potovanje v novo državo, učite se novega jezika, spoznavajte nove ljudi. To ne bi smel biti trud, temveč način življenja, v katerem uživate.

Preberite si še, kaj lahko naredite za bolj zdravo črevesje.

Vas zanima, kako zdravo živite? Izpolnite kviz: