Nizozemski raziskovalci so ugotovili, da so imeli ljudje, ki so uživali preveč mesa, večje tveganje za bolezen jeter, ki se imenuje nealkoholna zamaščenost jeter. Gre torej za zamaščenost jeter, ki ni posledica prekomernega uživanja alkohola. Kot prav tako razkriva ime, gre tudi za prekomerno nalaganje maščob v jetrnih celicah, ki zaradi tega ne morejo več delati optimalno.
Znanstveniki v univerzitetnem kliničnem centru v Rotterdamu so nealkoholno zamaščenost jeter povezali s prekomerno težo in določenimi prehranskimi navadami. Ko zdravniki diagnozirajo nealkoholno zamaščenost jeter, po navadi res priporočijo spremembo slabih prehranskih navad. Očitno je to lahko tudi preventiva.
Nizozemci so pregledali podatke 3882 odraslih oseb. V povprečju so bili stari 70 let. Pogledali so njihovo stanje jeter ter prehranske navade.
1337 udeležencev je imelo nealkoholno zamaščenost jeter – od tega jih je bilo kar 1205 prekomerno težkih, kar potrjuje povezanost te bolezni s prekomerno težo. 132 jih je imelo zdravo težo.
Poleg tega se je izkazalo, da so imeli tisti, ki so imeli prekomerno težo in so uživali največ živalskih beljakovin, v primerjavi s tistimi, ki niso, kar za 54 odstotkov večje tveganje, da so imeli nealkoholno zamaščenost jeter. To je veljalo ne glede na ostale potencialne dejavnike tveganja.
Strokovnjaki glede na rezultate svoje študije vsekakor menijo, da z bolj zdravimi prehranskimi navadami lahko zmanjšamo tveganje za težave z jetri.
Odreči pa bi se morali predelanemu mesu, kot so salame, klobase ... Že vrsta drugih študij je ugotovila, da uživanje mesa v taki obliki spodbuja škodljiva vnetja v telesu, kar lahko vodi v pojav bolezni. Poleg tega povečuje tveganje za inzulinsko rezistenco. To pomeni, da se telo več ne odziva dobro na delovanje hormona inzulina. Posledično se lahko razvije sladkorna bolezen, ki je nevarno stanje, saj v primeru, da se ne zdravi, predstavlja največji dejavnik za bolezni srca in kap.
Vnetja in inzulinska rezistenca pa tudi spet vodijo v nabiranje maščob v jetrih.
Ljudje mesa enostavno ne bi smeli jesti prepogosto. Kot nam je v spodnjem članku razložila prehranska strokovnjakinja, ni dobro, da uživamo meso več kot dvakrat na teden, skupaj ne bi smeli na teden pojesti več kot od 300 do 600 gramov mesa, in to kakršnega koli. Edino predelanemu bi se res morali izogibati in ga uživati le ob posebnih priložnostih.
Če ne uživate veliko mesa, nutricistka svetuje, da pazite, da zaužijete dovolj beljakovin iz rastlinskih virov – so v stročnicah in oreščkih. Poleg tega redno uživajte hrano, ki vsebuje vitamine B in minerala cink in železo. Dober, a premalo poznan rastlinski vir železa je melasa, vitamine B najdemo v polnozrnatih živilih, cink pa v stročnicah in oreščkih (kjer so tudi beljakovine).
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV