V primerjavi z ženskami, ki so se večinoma izogibale hitri hrani, so ženske, ki so se, preden so poskušale zanositi, tako prehranjevale štiri ali večkrat na teden, potrebovale, da so zanosile, skoraj mesec dni več, je pokazala študija, v kateri je sodelovalo 5.598 žensk iz Avstralije, Nove Zelandije in Združenega kraljestva,. Vse so matere postale prvič.

Med njimi jih je 2.204 ali 39 odstotkov zanosilo v enem mesecu po tem, ko so prekinile z uporabo kontracepcijskih sredstev. 468 ali 8 odstotkov pa jih je doživelo neplodnost in niso mogle zanositi tudi v enem letu po tem, ko so se s partnerjem pričele truditi za otroka.

Medtem ko so imele ženske, ki hitre hrane nikoli ne uživajo ali jo uživajo le redko, 8 odstotkov tveganja, da doživijo neplodnost, so imele ženske, ki uživajo hitro hrano vsaj štirikrat na teden, 16 odstotkov tveganja, da doživijo neplodnost.

“Hitra hrana vsebuje veliko nasičenih maščob, natrija, sladkorja,” je zapisala avtorica študije Jessica Grieger z raziskovalnega inštituta Robinson ter univerze v Adelaidu. “Čeprav vpliv teh hranil na plodnost še nismo dobro preučili, so bile višje ravni nasičenih maščobnih kislin najdene v jajčnih celicah žensk, ki so se borile z neplodnostjo, pri poskusih z mišmi, pa se je pokazalo, da ima hrana, ki vsebuje veliko nezdravih maščob, slab vpliv na jajčnike.”

Preberite si še: To bo izboljšalo možnosti za zanositev

Ta sindrom je najpogostejša hormonska motnja pri ženskah v reproduktivnem obdobju, njegov pojav naj bi bil pogojen genetsko, ni pa še povsem jasno, zakaj nastane. Gre za kompleksno motnjo, ki na žensko ne vpliva le ginekološko in reproduktivno, vpliv ima tudi na njeno srce in ožilje ter presnovo, nam je razložila doc. dr. Vilma Kovač, dr. med. z Oddelka za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo Klinike za ginekologijo in perinatologijo v UKC Maribor.

Kako postavijo diagnozo?

Za diagnozo sindroma policističnih jajčnikov morata biti prisotna vsaj dva od naslednjih treh kriterijev:

1. anovulacija ali oligoovulacija (prvo pomeni, da ovulacije ni, drugo, da je ovulacija redka, le nekajkrat letno)

2. klinični in/ali biokemični hiperandrogenizem (to je presežek moških spolnih hormonov, ki se lahko na zunaj kaže kot pretirana poraščenost po moškem tipu ali akne in/ali povišana vrednost moških spolnih hormonov le v krvi)

3. ultrazvočna slika policističnih jajčnikov

Izključiti pa moramo tudi bolezni s podobno klinično sliko, razlaga ginekologinja. "Ta je zelo pestra in se med ženskami s sindromom policističnih jajčnikov razlikuje. Z leti se spremeni tudi pri isti ženski. Vpliv sindroma policističnih jajčnikov je prisoten celo življenje."

Kakšni so simptomi sindroma policističnih jajčnikov?

"Ženske s sindromom policističnih jajčnikov imajo pogosto motnje menstruacijskega ciklusa. Mestruacije so redke ali odsotne. To pomeni, da imajo tudi motnje ovulacije. Zaradi odsotnosti ovulacij imajo težave s plodnostjo. Simptomi so lahko še povečana poraščenost in akne, prekomerna telesna teža, inzulinska rezistenca (telo se več ne odziva na hormon inzulin) in posledično hiperinzulinemija, metabolični sindrom (zvišan krvni tlak, trebušna debelost, povišani lipidi v krvi, zvišana bazalna vrednost krvnega sladkorja), večje tveganje za sladkorno bolezen tipa dva in za razvoj raka endometrija (maternične sluznice)," odgovarja doc. dr. Vilma Kovač, dr. med.

“Pri ženskah sta najpogostejša vzroka za neplodnost motnje ovulacije in tuboperitonealna neplodnost ali okvarjenost jajcevodov. Drugi vzroki so še višja starost ženske, endometrioza in drugi dejavniki. Pri visokem deležu neplodnih žensk vzroka tudi ne najdemo.”

Več si preberite tukaj.

Tveganje se poveča z nezdravim življenjskim slogom – s kajenjem, pretiranim uživanjem alkohola, pomanjkanjem gibanja, preveč nezdrave hrane, krivec je lahko tudi stres.

Dobrodejen učinek sadja

Raziskovalci so pogledali še, kako pogosto so ženske uživale sadje in ugotovili so, da so potrebovale tiste, ki so sadje uživale manj kot enkrat na mesec,  v primerjavi s tistimi, ki so zaužile več kot tri kose sadja na dan, dva tedna več, da so zanosile. Pri ženskah, ki so uživale najmanj sadja, je bilo tveganje za neplodnost 12-odstotno, pri tistih, ki so uživale največ sadja, pa 8-odstotno.