Katera živila imamo za zdrava, a v resnici niso?

Sem bi uvrstila veliko "novih" vrst kruha. Kruh brez kvasa, proteinski kruh, fit kruh, light kruh ... Poplava izdelkov z različnimi imeni. A če izdelku nekaj odvzamemo – denimo kvas – je treba to nekako nadomestiti, da lahko zadeva fizično stoji skupaj. Sestavine, ki se potem dodajajo, pa so pogosto za nas slabe. V kruhu brez kvasa se tako nahaja vrsta drugih vzhajalcev, ki so v resnici veliko večji problem kot dobri stari kvas. Veliko ljudi poseže tudi po ajdovem kruhu z orehi v dobri veri, da kupujejo zdrav kruh. Žal pa je to običajno le pobarvan bel kruh z zelo majhnim odstotkom ajde.

Problematični se mi zdijo tudi različni proteinski izdelki. Proteinske pijače, proteinske ploščice pa testenine, podlage za pico, jogurti, deserti. Žal so tudi to predelani izdelki. Po navadi vsebujejo ogromno aditivov ter umetnih sladil, zaradi česar imajo po navadi tudi oznako, da so brez sladkorja.

Kar me pripelje še k mojemu naslednjemu priporočilu – da se izogibamo izdelkom z umetnimi sladili, kot so aspartam, saharin, ciklamat ... Lansko leto so postali priljubljeni tudi tako imenovani alkoholni sladkorji, najbolj poznan je eritritol. Ta sladila so še posebej priljubljena, ker so brez kalorične vrednosti. Toda namesto da posegamo po takšnih nadomestkih sladkorja, bi morali spoznati, da sladice nimajo kaj iskati v naši vsakodnevni prehrani. So le občasen prigrizek ob posebnih priložnostih.

Kako pa se torej naučiti presoditi, kaj je zdravo in kaj ni?

Skupna točka vseh zgoraj omenjenih živil je, da so visoko predelana. Naši krožniki pa bi morali – nasprotno – vsebovati več prave hrane, ne hrane iz paketkov. Zelenjava, sadje, žita, stročnice, oreški ... Hrano pripravljajmo sami in kupujmo, kar je lokalno, ekološko in sezonsko in že bomo na dobri poti.

Ima pa veliko ljudi danes vrsto napačnih prepričanj, kot je recimo, da je pa sedaj kar vsak kruh slab. To ni res. Kruh je lahko del prehrane, če je kvaliteten. Najlažje je, če ga spečemo sami. Če pa za to nimamo časa in volje, pa imajo tudi v kakšnih manjših pekarnah kruh, ki ga pečejo iz sestavin, iz katerih bi se moral peči – to pa so moka, voda in kvas. Še bolje je, če uporabljajo kislo testo. Treba se je pozanimati o sestavinah.

Kaj pa, ko moramo v hitrem tempu življenja pogosto jesti na poti, v restavracijah, kjer ponudba ni najboljša ...

Žal čarobna palčka za zdravje in optimalno počutje ne obstaja. Tudi v zdravo prehrano moramo vložiti trud. In obstaja ogromno enostavnih in hitrih receptov za pripravo zdravih obrokov, ki jih lahko vzamemo na pot ali v službo. Ljudje si operejo in zlikajo oblačila, preden odidejo v službo. Za prehrano pa pravijo, da nimajo časa ter, ko so lačni, le pograbijo nekaj slabih, predelanih izdelkov. Ampak hrana je naše gorivo in je morda še bolj pomembna kot zlikana srajca. Tudi za zdrav obrok se je treba potruditi.