Kadar laboratorijsko preverjamo delovanje ščitnice, preverjamo raven dveh ščitničnih hormonov, tiroksina in trijodotironina. Pomanjkanje ščitničnih hormonov lahko povzroča veliko sistemskih bolezni, kot so osteoporoza, kronična utrujenost, bolezni srca in ožilja, ginekološke bolezni (npr. ciste na jajčnikih, maternici, dojkah …).

Čemu služita selen in jod?

Selen je v mnogih živilih, kot so žita, morska hrana, meso in jetra. Vključen je v selenobeljakovine, ki imajo pomembno vlogo pri reprodukciji, ščitničnih hormonih, nastanku DNK, hkrati pa ščitijo pred oksidativnimi poškodbami in okužbami.

Še posebno učinkovit naj bi bil na področju rakavih celic na koži, pljučih, prostati in črevesju. Hkrati ima selen učinek pri zaščiti telesnih maščob pred oksidacijo ter sinergijski učinek s tokoferoli oziroma vitaminom E.

Selen je potreben tudi za pravilno delovanje imunskega sistema in je lahko tudi ključno hranilo pri preprečevanju razvoja virusov, vključno s HIV.

Pomanjkanje tega elementa lahko povzroči povečano tveganje za srčno odpoved, ledvične bolezni, tveganje za nastanek nekaterih oblik raka, aterosklerozo, zmanjšano delovanje imunskega sistema ter več virusnih okužb, zmanjšano kognitivno funkcijo in reproduktivno zmožnostjo ter slabše delovanje ščitnice, zmanjšan nivo antioksidantov, obenem pa lahko povzroči izpadanje las, spremembe na koži in neplodnost.

Jod vpliva na metabolizem in razvoj živčevja pri zarodkih in otrocih, zato imajo večje potrebe po jodu po navadi nosečnice in doječe matere.

Najpomembnejši vir joda so živila, soljena z uporabo soli. Tudi ribe, morski sadeži, alge, jajca in mleko ter mlečni proizvodi so lahko dober vir joda.

Jod je element, ki je nujno potreben za preživetje sesalcev. Hkrati je ključni sestavni del ščitničnih hormonov, ki vplivajo na metabolizem, razvoj in rast. Ravno tako pa igra pomembno vlogo pri razvoju možganov, predvsem v obdobju nosečnosti in v času otroštva.

Posledice prenizkega vnosa joda za ljudi so znane, od pojava golše pri odraslih do retardiranega razvoja novorojenčkov in malih otrok. Zato nekatere države, med njimi Slovenija, prenizko vsebnost joda v prehrani svojih prebivalcev zvišujejo z obogatitvijo nekaterih osnovnih živil, npr. jedilne soli (Slovenija, Nemčija, Avstrija, Švica), kot najbolj primerne, sicer pa tudi kruh (Nizozemska) ali sladkor. Vsebnost joda v jedilni soli, ki se trži v Sloveniji, je 25 mg KI/kg soli oz. med 20 in 30 mg KI/kg soli, opozarjajo na NIJZ.

Na drugi strani pa morate biti vsekakor pozorni na čezmerno uporabo joda, ki je ravno tako škodljiva. To se lahko kaže v motnjah aktivnosti ščitnične žleze, ki se odrazijo ali kot zmanjšano delovanje ščitnice – hipotiroza (z golšo ali brez nje), ali kot zvečano delovanje ščitnice – hipertiroza. Drugi možni učinki so še preobčutljivost ali celo zastrupitev pri visokih količinah zaužitega joda.

Med hranili, ki so izjemnega pomena za pravilno delovanje ščitnice, je tudi omenjeni cink. Tega lahko pridobite v bučnih semenih, mesu ter morskih sadežih. Pomanjkanje cinka se lahko kaže v organizmu kadilcev, sladkornih bolnikov, nosečnic in športnikov.