Raziskovalci več britanskih univerz so analizirali podatke 9.772 odraslih, ki so bili stari med 44 in 79 let. Vsi so imeli vsaj eno magnetno resonančno slikanje možganov, za analizo so dovolili tudi popoln vpogled v vse svoje zdravstvene podatke.

V raziskavi so bili predvsem pozorni na vse dejavnike tveganja za bolezen srca in ožilja ter na spremembe v možganih, ki jih raziskovalci opažajo pri tistih, ki zbolijo za demenco ali Alzheimerjevo boleznijo. Zakaj točno nastaneta ti dve bolezenski stanji (oziroma je Alzheimerjeva bolezen pravzaprav najpogostejša vrsta demenca), znanost še ne ve. 

Toda ugotovili so, da je pri tistih, ki imajo dejavnike, ki povečujejo tveganje za pojav bolezni srca in ožilja, mogoče opaziti tudi spremembe v možganih, ki jih opažajo pri tistih, ki zbolijo za demenco ali Alzheimerjevo boleznijo. Ti zaključki so bili objavljeni v medicinski reviji European Heart Journal, povzema pa jih Reuters.

Edino povišanega holesterola ni bilo mogoče povezati s spremembami v možganih. Vsi ostali dejavniki tveganja pa so pomenili tudi prisotnost sprememb. To so bili: kajenje, povišan krvni tlak, višji pulzni tlak (tega dobimo, ko odštejemo diastolični krvni tlak od sistoličnega), sladkorna bolezen, prekomerna teža.

Več kot je imela oseba dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja, slabše je bilo zdravje njenih možganov – od tega, da so se bolj skrčili, bilo je manj sive materije in manj zdrave bele materije. In to četudi je oseba navzven delovala zdravo. 

Še posebej so dejavniki tveganja prizadeli predele možganov, ki so zadolženi za bolj kompleksno mišljenje. Prav tako so prizadeli možgane ne glede na starost udeležencev. Spremembe so bile vidne tako pri tistih v srednjih letih kot pri tistih, ki so bili starejši.

"Na nekatere stvari, ki vplivajo na naše kognitivno in možgansko staranje, ne moremo vplivati. Sem spadajo geni. Kar smo odkrili, pa bi lahko razumeli kot seznam stvari, na katere lahko vplivamo. To so dejavniki tveganja, ki jih lahko zmanjšamo," je za Reuters razložil vodja študije Simon Cox z univerze v Edinburgu. 

"Seveda ima vse, kar izboljša naše kardiovaskularno zdravje – to, da imamo boljšo prehrano, bolj zdravo težo, da se gibamo, da uravnavamo krvni sladkor, da nehamo kaditi – še mnoge druge koristi. Med njimi je zagotovo večje zdravje možganov."

Vsekakor lahko marsikaj naredite za svoje zdravje. Prenehajte kaditi in se začnite gibati. Najdite gibanje, ki vam ustreza in ga vključite v svoj vsakdan. Če imate prekomerno težo, spremenite življenjski slog tako, da boste izgubljali odvečne kilograme. Poleg rednega gibanja bo pomagalo zdravo prehranjevanje. 

To naj bo še uravnoteženo in raznoliko. Nezdrava živila zamenjujte z zdravimi. Ogljikove hidrate, ki imajo višji glikemični indeks, pravilno kombinirajte z drugimi živili, ki bodo zmanjšala glikemični indeks celotnega obroka. Krožnik razdelite na štiri dele. 

Četrtino krožnika naj predstavljajo ogljikovi hidrati, četrtino beljakovine, polovico krožnika naj zavzema zelenjava. Beljakovine, zelenjava, kis ... vse to zmanjša glikemični indeks ogljikovih hidratov, s tem pa obrok ne dvigne preveč krvnega sladkorja. Raje kot po krompirju tudi posegajte po polnovrednih žitih, kamor sodijo pira, polnozrnata pšenica, ajda, proso ... Pazite še, da vaše porcije nikoli niso prevelike.