Študija je bila ena prvih, ki je klinično testirala vse bolj priljubljeno postenje s prekinitvami (intermittent fasting). Tip postenja, pri katerem bi vsa živila pojedli do tretje ure popoldne, imenujejo zgodnje postenje, kar pomeni, da se postimo vse od tretje ure popoldne do naslednjega dne zjutraj, ko znova zaužijemo zajtrk. Strokovnjake je zanimalo, zakaj postenje s prekinitvami izboljšuje presnovo in zdravje - je to posledica tega, da zaužijemo manj kalorij ali posledica tega, da jemo v določenem delu dneva. 

Uživajmo hrano v skladu z našo biološko uro!

Vodja raziskave profesorica Courtney Peterson pravi, da rezultati kažejo, da je postenje s prekinitvami uspešno, ker sledi naši naravni biološki uri. Pri zdravi osebi je nivo kortizola (hormona stresa) na najvišji ravni okoli 8. ure zjutraj, saj kortizol takrat da energijo, da se prebudimo. V idealnem primeru ga vzpodbudi naravna svetloba (ali budilka) in takrat pričnejo nadledvična žleza in možgani proizvajati še adrenalin. Do sredine dopoldneva prične nivo kortizola padati, dviguje se nivo adrenalina za več energije in nivo serotonina za boljše razpoloženje. Okoli opoldneva se poviša nivo presnove in telesne temperature, zato postanemo lačni in smo pripravljeni na hrano. Po poldnevu prične nivo kortizola počasi upadati. Presnova se upočasni in nastopi utrujenost. Sčasoma se serotonin spremeni v melatonin, hormon, ki nas uspava. Naš krvni sladkor pade in okoli tretje ure popoldne je nivo kortizola v celem dnevu na najnižji ravni.  

''Najslabše za vašo presnovo je, da jeste pozno zvečer,'' je za britanski Mail Online povedala profesorica Courtney Peterson. ''Naša telesa so optimizirana tako, da počno določene stvari v določenem delu dneva. Če jemo hrano v skladu z našo biološko uro in cirkadianim ritmom, se naše zdravje lahko v številnih obzirih izboljša. Sposobnost našega telesa, da bolje uravnava krvni sladkor, je na primer boljša zjutraj kot popoldne ali zvečer, zato je smiselno večino naše hrane pojesti zjutraj ali zgodaj popoldne.''

Preddiabetično stanje se je izboljšalo

V študiji je osem moških s preddiabetičnim stanjem preživelo pet tednov na dieti, kjer so uživali hrano le do tretje ure popoldne. Drugih pet je uživalo tipično zahodno prehrano in uživalo hrano pretežno v popoldanskem času.

Prehrana moških, ki so bili na dieti, je bila sestavljena tako, da so jedli zajtrk med 6.30 in 8.30 vsako jutro, večerjo pa najkasneje do tretje ure popoldne. Preostanek dneva so se postili - skupaj okoli 18 ur. Medtem ko pri tipični zahodni prehrani velja, da je med zadnjim in prvim obrokom običajno 12-urni premor.

Uživali so natanko enako hrano z natanko enako količino kalorij, ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob in hranil - kar so strokovnjaki natančno nadzirali. Rezultati so bili presenetljivi.

Dieta do tretje ure popoldne je močno izboljšala občutljivost na inzulin in moške zavarovala pred nevarnimi visokimi vzponi in padci krvnega sladkorja. Znižal se jim je tudi krvni pritisk in nivo oksidativnega stresa. Na presenečenje udeležencev se jim je močno zmanjšala tudi želja po sladkem v večernih urah.

Čeprav je bila raziskava majhna, profesorica Peterson dejala, da je povečala njihovo razumevanje, kako je čas hranjenja lahko celo pomembnejši kot kalorije, ko je govora o presnovi in vseh drugih stvareh, ki so povezane s presnovo. ''Že dolgo vemo, da postenje s prekinitvami izboljša presnovo in zdravje. A nismo vedeli, ali je to preprosto zato, ker potem ljudje pojedo manj in izgubijo telesno težo ali je to res zaradi časa, ob katerem uživajo hrano. Sedaj smo dobili odgovore na to vprašanje,'' je še dejala.

Peterosonova upa, da bo sedaj več ljudi razmišljalo tudi o tem, kako pomembno je, da jemo hrano v skladu z našo biološko uro.

''Naši podatki kažejo, da mora biti naš način prehrane usklajen s cirkadialnim ritmom in našo biološko uro,'' je dejal tudi dr. Eric Ravussin, direktor Raziskovalnega centra za debelost in nutricistiko v Pennington biomedicinskem raziskovalnem centru, ki je prav tako sodeloval pri raziskavi.

Rezultati te raziskave bi lahko vodili tudi do tega, da bi lahko lažje preprečili sladkorno bolezen tipa 2 in hipertenzijo.