Aktivni življenjski slog je eden ključnih preventivnih ukrepov za zmanjšanje tveganja za razvoj demence. A visokointenzivna vadba, ki vključuje kratke intervale vadbe z maksimalnim trudom, se je pokazala za bolj učinkovito pri preprečevanju demence kot kardiovadba, saj potisne več krvi v možgane, pravijo strokovnjaki.

Visokointenzivna vadba (HIIT) je priljubljena oblika vadbe za vzdrževanje dobrega počutja in zdravja. Dokazi kažejo, da izboljša tudi zdravje srca in ožilja in lahko pripomore k zniževanju slabega LDL holesterola. Vadba poteka tako, da v kratkem časovnem obdobju srčn i utrip dvignemo na 80 odstotkov njegove zmogljivosti, temu pa sledi krajše časovno obdobje okrevanja, kjer srčni utrip znova pade. Trening vzdržljivosti, kot je kardio vadba - tek, kolesarjenje in podobno, pa ohranja srčni utrip nenehno na okoli 65 odstotkih zmogljivosti. Katera koli oblika vadbe pomaga preprečevati demenco, saj pospeši prekrvavitev možganov, a izkazalo se je, da je visokointenzivna vadba še posebej uspešna.

Raziskovalci iz Univerze Queensland pravijo, da je visokointenzivna vadba danes predvsem poznana po tem, da preprečuje bolezni srca in ožilja in da je na tem področju opravljenih že veliko raziskav. A slabše pa je razumljena njena vloga pri vzdrževanju zdravja možganov. Vodja raziskave dr. Tom Bailey je za britanski Mail Online povedal: ''Ko se staramo se pretok krvi v možganih poslabša, prav tako se poslabša arterijska funkcija. To je povezano s povečanim tveganjem za kognitivni upad in srčno-žilne zaplete, kot je kap. Ključnega pomena je, da najdemo način, kako povečati pretok krvi v možganih pri starejših ljudeh.''

Kako je potekala raziskava?

V raziskavi so strokovnjaki primerjali pretok krvi v možganih pri moških starih minimalno 69 let. Razdelili so jih v dve skupini. Ena skupina moških je kolesarila dlje časa neprenehoma. Druga skupina je močno kolesarila eno minuto, nato pa minuto počivala. Nato vajo ponovila. Pri obeh oblikah vadbe se je krvni pretok pri starejših odraslih izboljšal v času vadbe. A pri visokointenzivni vadbi je bil pretok krvi v možganih večji tudi med enominutnim počitkom med vadbo. Medtem ko se je pretok krvi v možganih pri kardiovadbi zmanjšal v fazi počitka.

Dr. Bailey je pojasnil: ''Tisto, kar lahko zaključimo po tej študiji je, da sta tako visokointenzivna vadba kot faza počitka pomembno vplivala na pretok krvi v možganih. Pozitivni učinki vadbe na možgane so predvsem, ker se poveča pretok krvi v možganih in zmanjša sila trenja vzdolž sluznice arterije, ki se pojavi med vadbo. Cilj te študije je bil, da smo ugotovili vrsto in obliko vadbe, ki povzroča največje povečanje krvnega pretoka v možganih, da bi lahko pomagali optimizirati programe vadbe za izboljšanje delovanja možganov.''

Kljub temu se je ta študija osredotočala na kratkoročno povečanje krvnega pretoka v možganih, kot pravi dr. Bailey pa je njihov naslednji korak, da raziščejo, kako intervalna oblika vadbe vpliva na zdravje možganov na dolgi rok.