So ultrapredelana živila 'nove cigarete'?

Kot poroča Index.hr, so raziskovalci z univerz Harvard, Duke in Michigan analizirali desetletja podatkov ter ugotovili, da je ultrapredelana hrana oblikovana tako, da izzove močan občutek nagrade, hitro absorpcijo in željo po ponovnem uživanju. V svojem znanstvenem delu, objavljenem v Milbank Quarterly, poudarjajo, da so podobnosti med cigaretami in ultrapredelano hrano presenetljivo velike, od uporabe aditivov do marketinških strategij, ki vplivajo na biološke in psihološke odzive potrošnikov.

Raziskovalci opozarjajo, da ne gre za običajna živila, temveč za 'visoko projektirane sisteme dostave', zasnovane tako, da izkoristijo človeško biologijo in spodbudijo prekomerno uživanje. Podobno kot tobačna industrija naj bi tudi živilska industrija uporabljala senzorične dodatke, trditve o 'zdravih' izdelkih in široko dostopnost, da bi povečala privlačnost svojih izdelkov.

V svojem pregledu so raziskovalci združili spoznanja iz znanosti o zasvojenosti, prehrane, epidemiologije in javnega zdravja. Ugotovili so, da je ultrapredelana hrana natančno oblikovana za hitro dostavo sladkorjev, maščob in ogljikovih hidratov, kar povzroča močan dopaminski odziv. Kot navaja Index.hr, so izpostavili, da kombinacija rafiniranih ogljikovih hidratov in maščob v naravi skoraj ne obstaja, v industrijsko oblikovani hrani pa je izjemno pogosta in izjemno učinkovita pri spodbujanju nagrajevalnih mehanizmov v možganih.

Ultrapredelana hrana je zasnovana tako, da se hitro prebavi, saj vsebuje malo vlaknin, kar omogoča hitrejšo absorpcijo sladkorjev in maščob. To posnema hitrost, s katero cigarete dostavijo nikotin. Poleg tega senzorični dizajn, intenzivni, a kratkotrajni okusi ter teksture, ki se hitro stopijo v ustih, ustvarjajo občutek, zaradi katerega se je težko ustaviti pri eni porciji.

Raziskovalci poudarjajo, da tveganje ni enako pri vseh izdelkih. Nekatera živila so minimalno predelana, kar vključuje postopke, kot so sušenje, kuhanje, zamrzovanje ali pasterizacija. Takšna živila so po njihovih besedah primerljiva z nikotinskimi nadomestnimi terapijami, tehnično vsebujejo določene dodatke, vendar nimajo izrazitega zasvojitvenega potenciala.

Največje tveganje predstavljajo izdelki, ki vsebujejo dolge sezname sestavin, številne aditive, izolirane škrobe, umetne arome in več oblik dodanega sladkorja. Kot piše Index.hr, so to živila, ki so zasnovana bolj kot potrošniški produkti kot pa kot tradicionalna hrana.

Ultrapredelana hrana je pogosto predstavljena kot priročna, obogatena ali celo 'zdrava'. Najbolj zanesljiv pokazatelj je seznam sestavin. Dolgi seznami, sestavine, ki jih doma ne bi uporabljali, ter dodatki, kot so emulgatorji, umetne arome in različne oblike sladkorja, so jasni znaki, da gre za industrijsko formuliran izdelek.

Raziskovalci menijo, da bi morale politike javnega zdravja obravnavati ultrapredelano hrano z enako resnostjo, kot so nekoč obravnavale tobak. Spominjajo, da so bile cigarete nekoč globoko zakoreninjene v kulturi, dokler regulacija ni spremenila javne percepcije in zmanjšala stopnjo kajenja.

Predlagajo več ukrepov, med drugim:

- pravne postopke proti zavajajočim zdravstvenim trditvam,

- omejitve oglaševanja,

- obdavčitev hranilno revnih izdelkov,

- zmanjšanje njihove prisotnosti v šolah in bolnišnicah,

- jasnejše označevanje živil.

Ob tem poudarjajo, da rešitev že obstaja, tradicionalno in minimalno predelana hrana, ki je stoletja podpirala zdravje ljudi.

Ultrapredelana hrana je postala globalno razširjena in močno vpliva na prehranske navade. Raziskovalci opozarjajo, da se industrija ne bo spremenila sama od sebe, zato so potrebni sistemski ukrepi, ki bodo zaščitili javno zdravje. Primerjava s tobakom ni namenjena dramatiziranju, temveč razumevanju, kako močno lahko industrijsko oblikovana živila vplivajo na naše vedenje, zdravje in izbire.

Vir: Index.hr