Takšno ustno higieno priporoča NIJZ:

- Zobe umivajmo vsaj dvakrat dnevno.

- Priporočajo mehko zobno ščetko, ki jo je treba zamenjati, ko se izrabi.

- Priporočajo zobno kremo, ki vsebuje fluoride.

- Do šestega leta uporabimo za grahovo zrno kreme. Potem pa približno centimeter do dva.

- Po umivanju zob naj bi se izogibali spiranju ustne votline.

- Odraslim svetujejo enkrat dnevno še uporabo zobne nitke in/ali medzobne ščetke. To sta pripomočka, ki čistita med zobmi.

- Otroku pričnemo umivati zobe takoj, ko zraste prvi mlečni zob.

- Pri umivanju zob mu pomagamo in ga nadziramo do šestega leta.

- Vsako leto bi morali preventivno obiskati zobozdravnika, ki bo lahko tako še pravočasno opazil kakršne koli težave.

Zobozdravniki imajo še nekaj nasvetov za čim bolj zdrave zobe in ustno votlino:

- Med obroki ni dobro, da prigrizujemo.

- Za žejo pijmo predvsem vodo.

- Dobro se je izogibati sladkim pijačam in seveda sladkarijam.

- Po uživanju kisle hrane in pijače si ne bi smeli umiti zob vsaj 15 do 30 minut.

Če upoštevamo vse te nasvete, bomo močno zmanjšali verjetnost, da bi se v ustni votlini pojavile težave. Najpogostejša nadloga je karies. Lahko se pojavi tudi paradontalna bolezen, ki je še nevarnejša.

Kako nastane karies? "Bakterije, ki so prisotne v zobnih oblogah, razgrajujejo sladkorje iz hrane v kisline. Te kisline raztapljajo zobno površino," piše NIJZ. Tako nastane karies, ki je lahko postopoma vse hujši. Če njegovega napredovanja ne zaustavi zobozdravnik, lahko izgubimo zob. Danes je tega seveda mogoče nadomestiti, a ti posegi so dragi in neprijetni. V vsakem primeru bomo najverjetneje nekaj časa brez zoba, kar večini zmanjša samozavest in poslabša počutje.  

Da bi čim bolj zmanjšali tveganje za karies, se torej čim bolj izogibajte sladkorju v hrani. Svetovna zdravstvena organizacija svetuje, da vnos tega omejite na deset odstotkov dnevnega energijskega vnosa. NIJZ pravi, da bi bila še boljša manjša številka – in sicer pet odstotkov.

Tudi paradontalna bolezen je posledica zobnih oblog. "Bakterije v oblogah ob zobnem vratu povzročajo vnetje obzobnih tkiv, sčasoma pa te obloge otrdijo oziroma mineralizirajo." To pomeni, da nastane zobni kamen. "Kar še bolj oteži učinkovito odstranjevanje mehkih oblog in vodi v napredovanje bolezni. Vneta dlesen je zadebeljena, pordela in ob dotiku zakrvavi."

Če paradontalne bolezni pravočasno ne zaustavi zobozdravnik, bolezen spet napreduje, posledice pa so vse hujše.

Pozor – poleg slabe ustne higiene je dejavnik tveganja za paradontontalno bolezen kajenje. Ta razvada ter prekomerno uživanje alkohola pa tudi povečujeta tveganje za nastanek raka v ustni votlini.

Bolezni v ustih lahko vplivajo tudi na splošno zdravje. Lahko slabo vplivajo na srce in ožilje, na nekatere presnovne motnje, njihov vpliv je slab tudi v času nosečnosti. "Skrb za zdravje obzobnih tkiv in ustno higieno je posebno pomembna pri bolnikih s sladkorno boleznijo, saj so njihova obzobna tkiva bolj občutljiva za razvoj vnetja." Ravno tako se tudi vsem kroničnim bolnikom priporoča, da dobro pazijo na ustno higieno.