Vaša kri lahko pove več o staranju, kot si mislite

Kot navaja ScienceAlert, imajo stoletniki in superstoletniki edinstvene krvne profile, ki jih ločijo od ljudi, ki ne dosežejo tako visoke starosti. Razumevanje teh razlik bi lahko v prihodnosti pomagalo podaljšati zdravo življenjsko dobo tudi preostalim.

Raziskave kažejo, da stoletniki že okoli 65. leta začnejo kazati ugodne krvne biomarkerje, ki bi lahko igrali zaščitno vlogo pred boleznimi in staranjem. Čeprav še ni jasno, kako so ti znaki povezani z genetiko ali življenjskim slogom, bi lahko postali pomembne tarče prihodnjih raziskav dolgoživosti.

Eden najtemeljitejših primerov prihaja iz Španije, kjer so znanstveniki analizirali fiziološke in genetske značilnosti superstoletnice Marie Branyas, ki je dočakala 117 let. Njena kri je razkrila:

- izjemno zdrave imunske markerje,

- zelo nizke ravni slabega holesterola,

- celice, ki so se obnašale precej mlajše od njene dejanske biološke starosti.

Presenetljivo pa so raziskovalci opazili tudi močno erozijo telomer, zaščitnih kapic na koncu kromosomov. Čeprav so kratke telomere običajno povezane z večjo umrljivostjo, nove študije kažejo, da pri najstarejših ljudeh niso zanesljiv pokazatelj staranja. V primeru Branyas bi lahko celo predstavljale prednost, saj bi krajša življenjska doba celic lahko preprečila razvoj raka.

Več o njej si lahko preberete v spodnjem članku:

V nedavni kitajski raziskavi, ki je analizirala kri 65 stoletnikov, so ugotovili, da imajo ti posamezniki nižje ravni maščobnih kislin, maščobnih alkoholov in drugih ključnih metabolitov v primerjavi z mlajšimi skupinami. Ti vzorci bi lahko nekoč služili kot osnova za t. i. ure dolgoživosti, ki bi napovedovale pričakovano življenjsko dobo. Raziskovalci poudarjajo, da se metabolni profili stoletnikov in devetdesetletnikov bistveno razlikujejo od mlajših, kar bi lahko pomagalo pri razumevanju bioloških mehanizmov dolgoživosti.

Kri nosi ključne informacije o zdravju, tveganju za bolezni in delovanju organov. Nedavne raziskave so celo pokazale, da lahko mlada kri pomladi starajoče se kožne celice. A kljub napredku je področje krvne metabolomike izjemno kompleksno, zato trenutno ne obstaja en sam krvni test, ki bi zanesljivo napovedal življenjsko dobo.

Raziskave kažejo, da genetika pomembno vpliva na dolgoživost, vendar ni edini dejavnik. Prehrana in okolje prav tako oblikujeta življenjsko pot posameznika. Branyas je denimo uživala sredozemsko prehrano, bogato z jogurtom, kar bi lahko prispevalo k njenemu mladostnemu črevesnemu mikrobiomu. Vse več dokazov nakazuje, da bi lahko kombinacija genetskih posebnosti, metabolnih vzorcev in življenjskega sloga razkrila, zakaj nekateri ljudje živijo izjemno dolgo. Znanstveniki upajo, da bodo te ugotovitve nekoč vodile do novih terapij ali priporočil, ki bi koristila celotni populaciji.

Vir: ScienceAlert