V nekaterih primerih seveda lahko zdravnik priporoči dodatke. Vsakdo, ki jemlje dodatke vitamina A, mora paziti, da upošteva zdravnikova navodila, saj so lahko nekatere oblike vitamina A v velikih odmerkih strupene.

KAJ JE VITAMIN A?

Vitamin A je esencialni vitamin, ki ga telo potrebuje za rast in razvoj. Pomemben je tudi za prepoznavanje celic, vid, imunsko funkcijo in razmnoževanje. Pomaga pri pravilnem delovanju srca, pljuč, ledvic in drugih organov. Pomanjkanje vitamina A je, kot že omenjeno, redko. Če se to zgodi, lahko povzroči težave z očmi, vključno z nočno slepoto.

VRSTE VITAMINA A

Vitamin A se pojavlja v različnih oblikah:

- Predoblikovani vitamin A se nahaja v mesu, ribah in mlečnih izdelkih.

- Provitamin A je prisoten v sadju, zelenjavi in ​​drugih proizvodih rastlinskega izvora. Retinol je glavna aktivna oblika vitamina A v krvi. Retinil palmitat je oblika shranjevanja vitamina.

- Beta-karoten je provitamin ali predhodnik vitamina A, ki se nahaja v rastlinah – zlasti temno obarvanem sadju in zelenjavi ter mastnem sadju. Beta-karoten je sam po sebi antioksidant, vendar ga lahko telo po potrebi pretvori tudi v vitamin A.

FUNKCIJA VITAMINA A

Vitamin A prispeva k različnim telesnim funkcijam in pomaga preprečevati vrsto težav, vključno z: nočno slepoto, okužbami, zlasti v grlu, prsnem košu in trebuhu, folikularna hiperkeratoza, ki lahko vodi do suhe, neravne kože, težave s plodnostjo, upočasnjeno rastjo pri otrocih

Uživanje zadostne količine vitamina A ima lahko koristi tudi na našo kožo in na naše lase; vitamin A je pomemben pri rasti vseh telesnih tkiv, vključno s kožo in lasmi. Prispeva k proizvodnji sebuma, olja, ki pomaga vzdrževati raven vlage v koži in laseh.

PRIPOROČEN DNEVNI VNOS VITAMINA A

Priporočeni vnos vitamina A se razlikuje glede na starost. Ljudje potrebujejo tega vitamina več med denimo nosečnostjo in med dojenjem. Na voljo je v več oblikah, vsebnost vitamina A v živilih pa se pogosto meri kot ekvivalent aktivnosti retinola. Priporočeni dnevni vnosi vitamina A glede na starost so naslednji:

Komisija za dietetične izdelke, prehrano in alergije (NDA) je določila dnevne referenčne vnose v populaciji (PRI) za vitamin A in sicer:

- 750 μg za moške in 650 μg za ženske.

- 250 do 750 μg za dojenčke in otroke.

- 700 μg za nosečnice, kar je višje od PRI za odrasle, da se upoštevajo potrebe ploda in rast materinih tkiv.

HRANA, KI VSEBUJE VITAMIN A

Oblika vitamina A je odvisna od vira Na primer, že pripravljen retinol - aktivna oblika vitamina A - prihaja samo iz živalskih virov. Najbogatejši viri retinola so:

- organsko meso, kot so jetra,

- mastne ribe, kot je tuna,

- mleko in sir

- jajca.

Rastlinska hrana vsebuje karotenoide, ki so antioksidativne oblike vitamina A. Telo jih telo po potrebi pretvori v retinol. Karotenoid je oranžni pigment, ki prispeva k barvi določenega sadja in zelenjave.

Viri sadja in zelenjave, ki so bogati s karotenoidi, so pogosto oranžni. Vključujejo: buče, korenje, sladki krompir, rdeče paprike, marelice in na primer mango.

Rastlinska hrana, bogata z beta-karotenom, vključuje temno zeleno listnato zelenjavo, kot so: brokoli, špinača in repa. 

POSLEDICE POMANJKANJA VITAMINA A

Simptomi pomanjkanja vitamina A se lahko razlikujejo po resnosti in nekateri ljudje imajo lahko resnejše simptome kot drugi. Spodaj je nekaj možnih simptomov, ki jih lahko doživijo ljudje:

Težave, povezane z vidom

Po podatkih Ameriške akademije za oftalmologijo so težave z vidom pogoste pri tistih s pomanjkanjem vitamina A. Oči se lahko sprva zelo osušijo, kar lahko poškoduje roženico in mrežnico.

Tudi nočna slepota se lahko pojavi kot posledica pomanjkanja vitamina A. To povzroči, da oseba ne vidi ali ima težave z vidom pri šibki svetlobi, kar sčasoma vodi do popolne slepote ponoči.

V hujših primerih se oko še naprej suši in tkiva se lahko naberejo v roženici. To lahko povzroči zamegljenost roženice, nastanek lezij in uničenje očesa. 

Pogoste okužbe

Vitamin A ima ključno vlogo pri imunskem delovanju. Oseba s pomanjkanjem vitamina A ima lahko pogostejše okužbe, saj se s temi okužbami ne more tako zlahka boriti.

Težave s kožo

Nekateri ljudje s pomanjkanjem vitamina A lahko opazijo težave s kožo, kot so suhost, srbenje in luščenje. Nekateri imajo lahko podobne težave tudi na laseh in lasišču.

Težave s plodnostjo

Vitamin A igra pomembno vlogo pri razmnoževanju, pomanjkanje pa lahko povzroči neplodnost in težave pri zanositvi.

RIZIČNE SKUPINE, PRI KATERIH LAHKO PRIDE DO POMANJKANJA VITAMINA A

Največje tveganje za pomanjkanje vitamina A imajo:

- nedonošenčki,

- dojenčki in otroci v državah v razvoju,

- nosečnice in doječe matere v državah v razvoju,

- ljudje s cistično fibrozo.

PREKOMERNI VNOS VITAMINA A

Prekomerni vnos vitamina A je lahko strupen, bodisi v prehrani ali v dodatkih – pride lahko do toksičnosti vitamina A ali hipervitaminoze A. Simptomi lahko vključujejo:

- spremembe v barvi kože,

- luščenje na dlaneh in podplatih,

- razpokana koža na prstih,

- psoriaza,

- alergijski kontaktni dermatitis,

- suhe ustnice, usta in nos, kar lahko poveča tveganje za okužbo,

- zmanjšana proizvodnja sebuma,

Dolgotrajna prekomerna uporaba lahko povzroči:

- spremembe v tvorbi kosti,

- visoke ravni holesterola,

- poškodbe jeter,

- spremembe živčnega sistema, ki vodijo v glavobole, slabost in bruhanje,

Največje tveganje za prekomerno porabo je pri prehranskih dopolnilih. Zdrava, uravnotežena prehrana verjetno ne bo povzročila toksičnih ravni vitamina A. Prav tako bi morala zagotavljati dovolj vitamina A, ne da bi potrebovali dodatke.

PREHRANSKI DODATKI VITAMINA A

Dodatki vitamina A so na voljo za tiste, katerih telo težko absorbira hranilo, vendar je najbolje, da zadosti potrebam s hrano, če je to le mogoče. To je zato, ker lahko uporaba dodatkov prikrije morebitno pomanjkanje drugih hranil. To lahko privede do nadaljnjih zdravstvenih težav

Vir: webmd / medicalnewtoday