Vitamin D sodeluje pri številnih biokemijskih procesih v organizmu, znanstveno potrjena pa je povezava med prehransko vnesenim vitaminom D in nekaterimi fiziološkimi učinki pri ljudeh, ki so oblikovani v dovoljene zdravstvene trditve za uporabo pri živilih. Vitamin D prispeva k normalni absorpciji/uporabi kalcija in fosforja, normalni ravni kalcija v krvi, ohranjanju zdravih kosti, delovanju mišic, ohranjanju zdravih zob in delovanju imunskega sistema, ima pa vlogo pri delitvi celic v našem telesu.

"Vitamin D je pomemben za normalno rast kosti, zob, delovanje mišic in imunskega sistema. Pomanjkanje vitamina D v telesu se kaže s pojavom osteomalacije pri odraslih in rahitisa pri otrocih, pojavijo se bolečine v kosteh in mišicah. Prisoten je samo v nekaterih živilih, kot so mastne ribe, jajca in obogateni mlečni oz. maščobni izdelki. Vitamin D je znan po svoji osnovni fiziološki funkciji vzdrževanja ravnovesja v serumski koncentraciji kalcija in fosforja, kar podpira delovanje celičnih procesov, živčno-mišične funkcije ter okostenitve kostnih tkiv. V zadnjem času se krepijo dokazi, da lahko ima vitamin D še druge pomembne funkcije, kot sta npr. vloga pri regulaciji imunskega sistema in vloga pri preprečevanju kroničnih nenalezljivih bolezni," Nacionalni inštitut za javno zdravje, Strokovno mnenje glede varnosti uživanja prehranskih dopolnil, ki vsebujejo velike količine vitamina D v dnevnem odmerku in se z njimi presega priporočeni dnevni vnos.

Vitamin D je topen v maščobi, najdemo pa ga v dveh oblikah – vitamin D2 in vitamin D3. Prvi se nahaja v rastlinskih živilih, drugi pa v živilih živalskega izvora. Vitamin D3 se lahko ob sončni svetlobi pod vplivom UVB-žarkov tvori tudi samodejno v naši koži.

Posledice in znaki pomanjkanja vitamina D

Do pomanjkanja tega vitamina lahko pri kateri koli starostni skupini pride zaradi nezadostne izpostavljenosti sončnim žarkom in zaradi neustrezne prehrane. Pomanjkanje se kaže z znaki in simptomi, kot so motnje uravnavanja vsebnosti kalcija in fosfatov ter splošna demineralizacija kosti, bolečine v kosteh in oslabelost mišic. Pri odraslih te spremembe že imenujemo osteomalacija. Nizka preskrba z vitaminom D lahko vodi tudi do nastanka osteoporoze v starosti.

"Pri otrocih se lahko pojavijo zaostanek v rasti in deformacije skeleta, zlasti dolgih kosti, oziroma rahitis. Zato dojenčki dobivajo kapljice z vitaminom D, saj vsebnost vitamina v materinem mleku ne zadošča za pokrivanje potreb. Pomanjkanje vitamina D pri nosečnicah je povezano s povečanim tveganjem za pojav povišanega krvnega tlaka in beljakovin v urinu v nosečnosti ter nosečniške sladkorne bolezni. V starosti je sposobnost za tvorjenje vitamina D v koži v primerjavi z mladimi odraslimi občutno zmanjšana. Če se temu pridruži še omejeno zadrževanje na prostem, kar se pogosto dogaja, potem je smiselno uživanje prehranskih dopolnil z vitaminom D v zmernih odmerkih," pravijo na NIJZ.

Kaj pa če je vitamina D preveč?

Da, omenjenega vitamina D je lahko v našem telesu tudi preveč. Najpogostejši simptomi prekomerne prisotnosti tega vitamina so zmanjšan tek, slabost, bruhanje, pogosto uriniranje, žeja, občutek utrujenosti, zmedenost, nervoza in visok krvni tlak. Prekomernega vnosa ni mogoče doseči s prekomerno izpostavljenostjo soncu, možen pa je prekomeren vnos s prehranskimi dopolnili z visokimi odmerki vitamina D.

Kakšne so priporočene vrednosti vitamina D?

Kot poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, so priporočene vrednosti naslednje:

"Referenčna vrednost za vnos vitamina D je od leta 2012 pri prehranskem združenju DACH5 , ki ga zaradi geografske lege od leta 2004 povzemamo tudi v Sloveniji, pri vseh populacijskih skupinah nad 1 letom starosti povišana s 5µg na 20 µg dnevno in velja, če organizem zaradi različnih vzrokov vitamina D ne tvori sam. Za dojenčke do 12 meseca starosti je referenčna vrednost 10µg. Če se posameznik v Sloveniji redno giblje zunaj bivalnih prostorov, potem si zagotovi od 80–90 % lastne proizvodnje vitamina D in le 10–20 % ga pridobi s hrano. Referenčne vrednosti pa se ne nanašajo na preskrbo bolnikov in rekonvalescentov, prav tako ne veljajo za osebe z motnjami prebave in presnove ter za osebe, ki so zasvojene (npr. od alkohola) ali ki redno jemljejo zdravila. Za te osebe sta potrebna individualno prehransko medicinsko svetovanje in spremljanje."

Vir: NIJZ, Strokovno mnenje glede varnosti uživanja prehranskih dopolnil, ki vsebujejo velike količine vitamina D v dnevnem odmerku in se z njimi presega priporočeni dnevni vnos