Melatonin: za koga je priporočljiv in za koga ne?

Pogosto se predstavlja kot 'naravna' in zato varna rešitev za nespečnost, a realnost je precej bolj zapletena. Kot piše Harvard Health Publishing, melatonin ni uspavalna tableta v klasičnem smislu, temveč hormon, ki uravnava cirkadiani ritem. Prav zato ni primeren za vsakogar in pri napačni uporabi lahko naredi več škode kot koristi.

Melatonin je hormon, ki ga proizvaja epifiza v možganih. Njegovo izločanje se poveča v temi in telesu sporoča, da je čas za spanje. Kot poroča NIH, melatonin ne povzroča spanja neposredno, temveč pomaga 'nastaviti notranjo uro'. Če je ta ura razglašena, je lahko melatonin koristen, če ni, pa pogosto ne. Dr. Andrew Huberman, nevroznanstvenik s Stanforda, ki ga pogosto navaja tudi Health, poudarja, da melatonin ne izboljšuje kakovosti spanja pri vseh ljudeh, ampak predvsem vpliva na čas uspavanja.

Melatonin je najbolj učinkovit pri težavah, kjer je notranja ura zamaknjena. Kot piše Johns Hopkins Medicine, gre predvsem za:

- jet lag po dolgih letih,

- delo v nočnih izmenah,

- sindrom zapoznelega spanja.

V teh primerih melatonin pomaga telesu ponovno vzpostaviti ritem budnosti in spanja, kar potrjujejo tudi podatki NIH.

S staranjem se naravna proizvodnja melatonina zmanjšuje. Kot poroča Mayo Clinic, imajo nekateri starejši zato več težav z uspavanjem in zgodnjim prebujanjem. Nizki odmerki melatonina (0,5–1 mg) so lahko v teh primerih koristni, če se uporabljajo kratkotrajno in premišljeno.

Kot piše Verywell Health, se melatonin včasih uporablja pri otrocih z avtizmom ali ADHD, kjer so motnje spanja pogoste. A strokovnjaki, med njimi pediatri iz Cleveland Clinic, jasno opozarjajo: to ni prva linija zdravljenja in nikoli ne sme biti samoiniciativna odločitev staršev.

Če je težava v preobremenjenem živčnem sistemu, melatonin pogosto ne pomaga. Kot poroča Harvard Health, lahko v teh primerih celo poslabša stanje, saj povzroči jutranjo zmedenost, glavobole ali občutek 'težke glave'. Dr. Shelby Harris, klinična psihologinja in strokovnjakinja za motnje spanja, ki jo navaja Health, opozarja, da melatonin ne rešuje vzroka nespečnosti, temveč zgolj signalizira temo, kar pri anksioznih ljudeh ni glavni problem.

Kot piše WebMD, lahko melatonin pri nekaterih ljudeh z depresijo poslabša razpoloženje. Razlog tiči v vplivu melatonina na serotoninski sistem. Zato več psihiatrov, med njimi strokovnjaki iz Mayo Clinic, svetuje previdnost ali popolno izogibanje brez posveta z zdravnikom.

Melatonin vpliva na imunski sistem. Kot poroča NIH, lahko pri ljudeh z avtoimunskimi boleznimi (npr. revmatoidni artritis, lupus) spodbudi imunsko aktivnost, kar ni vedno zaželeno. Prav tako ni priporočljiv pri nekaterih hormonskih motnjah, saj gre vendarle za hormon.

Kot piše Mayo Clinic, ni dovolj kakovostnih raziskav o varnosti melatonina v nosečnosti in med dojenjem. Zato velja jasno pravilo: če ni nujno, se mu je bolje izogniti.

Ena največjih napak je previsok odmerek. Kot poroča Johns Hopkins Medicine, večina ljudi potrebuje bistveno manj melatonina, kot ga vsebujejo komercialni dodatki. Odmerki nad 3 mg pogosto povečajo tveganje za stranske učinke, kot so:

- jutranja zaspanost,

- glavoboli,

- slabost,

- žive sanje ali nočne more.

Melatonin ni univerzalna rešitev za slab spanec. Je orodje – zelo specifično in omejeno. Kot poudarjajo strokovnjaki iz **Cleveland Clinic**, je smiseln predvsem takrat, ko je težava v notranji uri, ne pa v stresu, navadah ali duševnem zdravju. Če ga jemljete brez jasnega razloga, obstaja velika verjetnost, da ne bo pomagal – ali pa bo tiho poslabšal stanje.

Viri: Harvard Health Publishing, Mayo Clinic, NIH (National Institutes of Health), Johns Hopkins Medicine, WebMD, my.ClevelandClinic, Verywell Health, Health.com