Vitamin D: zakaj ga ima skoraj vsak premalo in kakšne so posledice, ki jih ignoriramo

Čeprav ga pogosto povezujemo predvsem s kostmi, ga telo potrebuje za precej več: od imunskega odziva do hormonskega ravnovesja. Kot piše NIH, je pomanjkanje vitamina D toliko razširjeno zato, ker je sinteza skozi kožo občutljiva na geografsko lego, življenjski slog in starost.

In prav tukaj se skriva težava. Na severni polobli, kjer je sončne svetlobe večji del leta manj, se raven vitamina D med jesenjo in pomladjo pri zanesljivo velikem delu populacije zniža pod optimalno vrednost. Kot poroča Mayo Clinic, je pomanjkanje danes med najpogostejšimi nutritivnimi vrzelmi.

Zakaj? Preprosto. Večina ljudi živi v zaprtih prostorih, uporablja zaščito pred soncem in se izogiba opoldanskemu soncu zaradi nevarnosti UV-žarkov. Hkrati pa, kot poudarja WebMD, prehrana sama po sebi ne more pokriti dnevnih potreb.

Vitamin D ni le vitamin, temveč hormon, ki vpliva na stotine procesov v telesu. Dr. Michael Holick, eden najvplivnejših raziskovalcev vitamina D, ki ga pogosto citirajo tako NIH kot Harvard Health, opozarja, da receptorje za vitamin D najdemo praktično povsod: v možganih, mišicah, imunskih celicah in celo v srcu. Zaradi tega je pomanjkanje hitro povezano s širokim spektrom simptomov, ki jih ljudje pogosto pripisujejo čisto drugim stvarem. Kot piše Harvard Health, nizke ravni vitamina D vplivajo na:

- kronično utrujenost,

- pogostejše okužbe,

- večjo občutljivost na stres,

- motnje razpoloženja,

- bolečine v mišicah.

Največja težava? Ti simptomi so tako splošni, da jih ljudje zlahka zamenjajo za izgorelost, premalo spanja ali slabo kondicijo.

Kratkoročno pomanjkanje ni nujno dramatično, dolgotrajno pa prinaša neželene posledice, ki jih medicina zelo jasno opisuje že leta. Kot poroča Cleveland Clinic, je kronično pomanjkanje vitamina D povezano z:

- oslabljenimi kostmi, večjim tveganjem za osteoporozo in zlome,

- oslabljenim imunskim odzivom,

- pogostejšimi vnetnimi stanji,

- hormonskim neravnovesjem,

- večjim tveganjem za srčno-žilna obolenja.

Dr. JoAnn Manson s Harvard Medical School opozarja, da vitamin D vpliva na imunski nadzor in regulacijo vnetnih procesov, kar se kaže tako v splošnem zdravju kot v dolgoročnem tveganju za degenerativna obolenja.

Kot poroča NIH, ima večina ljudi izmerjene ravni, ki padejo pod 30 ng/ml v zimskih mesecih, kar je pod priporočeno vrednostjo za optimalno delovanje imunskega sistema. Poleg tega je absorpcija odvisna od starosti, telesne teže in metabolizma. Mayo Clinic izpostavlja, da imajo ljudje z višjim deležem telesne maščobe nižje koncentracije vitamina D, ker se ta shranjuje v maščobnem tkivu. In ne, vsakodnevna prehrana tega preprosto ne reši. WebMD navaja, da bi morali za zadostno količino iz hrane pojesti več sto gramov mastnih rib dnevno ali redno uživati farmacevtsko obogatena živila. To v resnici počne malokdo.

Ker simptomi niso specifični, se diagnoza pogosto postavi šele, ko so težave že prisotne. Kot piše Cleveland Clinic, je najbolj zanesljiv test krvna meritev 25(OH)D. V zadnjih letih zdravniki poročajo o vse več ljudeh, ki so kronično v spodnjem območju, ne da bi sploh sumili na pomanjkanje.

Vitamin D ni trend. Ni "še en suplement". Je hormon, ki bistveno določa, kako dobro delujejo naši možgani, imunski sistem, srce in kosti. In kot poročajo Harvard Health, WebMD, Cleveland Clinic in NIH, ga ima večina ljudi zmerno ali hudo premalo, kar dolgoročno ni nedolžno. Ignorirati pomanjkanje vitamina D je enako, kot če bi ignorirali lučko za olje v avtu. Avto se bo vozil, dokler se ne bo sesedel.

Viri: NIH, Mayo Clinic, Cleveland Clinic, WebMD, Harvard Health