Do nedavnega so znanstveniki mislili, da se voda skozi drevesa premika s procesom osmoze, zdaj pa so odkrili, da se debla in veje dreves v resnici krčijo in širijo ter v bistvu črpajo vodo iz korenine do listov, podobno kot naše srce črpa kri po telesu. Za razliko od našega telesa in našega utripa pa je 'srce' drevesa veliko počasnejše in 'bije' le enkrat na dve uri. Drevesa nimajo krvnega tlaka, uravnavajo pa vodni tlak, saj se voda pretaka po vsem drevesu.

András Zlinszky z danske univerze Aarhus je povedal: "Odkrili smo, da ima večina dreves redne periodične spremembe oblike, sinhronizirane po celotni rastlini, kar pomeni periodične spremembe vodnega tlaka."

Kaj je pokazala študija?

V študiji, ki je bila izvedena leta 2017, sta omenjeni znanstvenik in njegov kolega Anders Barfod s pomočjo zemeljskega laserskega skeniranja spremljala 22 različnih drevesnih vrst in opazovala obliko njihovih krošenj in ter njihove spremembe. Vse meritve so bile opravljene v rastlinjakih ponoči, da bi izključili sonce in veter kot dejavnika gibanja dreves. 

Pri več drevesih so opazili, da so se veje vsakih nekaj ur premikale približno centimeter gor in dol. Po končani nočni študiji so raziskovalci prišli do teorije o tem, kaj naj bi gibanje predstavljalo. Verjamejo, da je gibanje signal, da drevesa črpajo vodo iz svojih korenin in jo distribuirajo po svojih vejah. Raziskovalci verjamejo, da to odkritje kaže na to, da imajo drevesa v resnici neke vrste srčni utrip. "V klasični fiziologiji rastlin večino transportnih procesov razlagajo kot stalne tokove z zanemarljivim nihanjem v času," je Zlinszky dejal za New Scientist. "Trenutni modeli ne predvidevajo ali pojasnjujejo nihanj v obdobjih, krajših od 24 ur."

Trenutno žal še vedno ni razlage, kako deluje črpanje. Ugibajo, da morda deblo iztisne vodo, ki jo potiska navzgor skozi ksilem, to je sistem tkiva v deblu, ki prenaša vodo in hranila do vseh vej in listov.

Povzeto po collective-evolution.