Pomanjkanje glukoze lahko vodi v težave, vključno z zmanjšano proizvodnjo nevrotransmiterjev. Sladkor je treba uživati zmerno, saj prekomerno uživanje lahko povzroči različne zdravstvene težave, kot so debelost in presnovni sindrom. Pri prehrani je treba spremljati vnos prostih sladkorjev, ki so dodani živilom med proizvodnjo ali pripravo.

Dodani sladkorji se pogosto nahajajo v obdelanih živilih, zato je pomembno branje deklaracij izdelkov. Prav tako je priporočljivo omejiti uživanje sladkih pijač, ki vsebujejo dodan sladkor. Skrbno izbiranje živil in ozaveščenost o vsebnosti sladkorja lahko prispevata k bolj zdravemu odnosu do sladkorja.

Glukoza in možgani

Glukoza je temeljni vir energije za vse celice v telesu, zlasti za možgane, ki so izjemno zahteven organ in porabijo polovico vse razpoložljive glukoze v telesu. Delovanje možganov, kot so mišljenje, spomin in učenje, je tesno povezano z ravnjo glukoze in s tem, kako učinkovito jo uporabljajo. 

Če možgani ne dobijo dovolj glukoze, to lahko privede do težav, kot so zmanjšana proizvodnja nevrotransmiterjev, ki so ključni za komunikacijo med možganskimi celicami, kar lahko vodi v slabše delovanje. Poleg tega se lahko pri hipoglikemiji, ki je pogost zaplet sladkorne bolezni in se pojavi ob nizki ravni glukoze v krvi, pojavijo težave z energijo za možgane, kar lahko privede do zmanjšane pozornosti in kognitivnih funkcij.

Glukoza ima torej ključno vlogo pri delovanju možganov, saj predstavlja osnovni vir energije za njihovo delovanje pri sesalcih. Posebni centri v možganih, vključno z nevroni, kot so POMC in AgRP v hipotalamusu, spremljajo ravni glukoze tako v osrednjem kot tudi v perifernem delu telesa ter regulirajo presnovo glukoze prek vagalnega živca in različnih nevroendokrinih signalov. 

Glukoza vstopa v možgane iz krvi skozi krvno-možgansko pregrado prek posebnega transportnega proteina, znanega kot GLUT1. Ko vstopi v možgane, se glukoza skupaj z drugimi metaboliti, kot je na primer laktat, hitro razporedi po močno povezanem metabolnem omrežju možganskih celic. Glukoza zagotavlja energijo za procese nevrotransmisije ter aktivira več encimov, ki so odgovorni za presnovo glukoze, kar je ključno za preživetje možganskih celic. Kakršne koli motnje v presnovi glukoze na kateri koli od teh ravni lahko prispevajo k razvoju različnih možganskih motenj.

Prekomerno uživanje sladkorja

Prekomerno uživanje sladkorja lahko povzroči spremembe v sistemu nagrajevanja, ki vplivajo na naše prehranjevalno vedenje in nas lahko pripeljejo do prenajedanja. Hkrati je pretirano uživanje sladkorja povezano z negativnimi zdravstvenimi posledicami, kot so debelost, presnovni sindrom in vnetne bolezni. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča omejitev vnosa dodanega sladkorja na manj kot pet odstotkov dnevnih energijskih potreb, da bi zmanjšali tveganje za prekomerno pridobivanje telesne mase in posledičnega razvoja debelosti.

Pravilno uravnavanje ravni krvnega sladkorja je ključno za preprečevanje kognitivnih motenj. Sladkorna bolezen lahko poveča tveganje za razvoj teh težav zaradi več razlogov. En razlog je, da tipični zapleti sladkorne bolezni, kot so bolezni ledvic, možganske kapi, visok krvni tlak, povišane ravni maščob v krvi in bolezni srca, lahko negativno vplivajo na kognitivno funkcijo. 

Drugi razlog je, da lahko visoke ravni krvnega sladkorja v daljšem časovnem obdobju neposredno poškodujejo živčne celice zaradi kopičenja določenih presnovnih produktov. Poškodbe živčnih celic pa lahko posredno privedejo tudi do poškodb majhnih in velikih krvnih žil v možganih zaradi ateroskleroze, kar lahko dodatno vpliva na kognitivno zdravje.

Študije kažejo, da obstaja močna povezava med visokim vnosom preprostih sladkorjev in različnimi boleznimi, predvsem pa se to nanaša na zobno gnilobo in komponente metaboličnega sindroma. Poseben problem predstavljajo tudi t. i. prosti sladkorji, za katere naj bi po najnovejših smernicah omejili vnos na pet odstotkov dnevne energijske vrednosti – kar pri odraslih pomeni le 30 do 40 g na dan (kar ustreza šestim do osmim žličkam).

Pomembno je, da se zavedamo, kako se dodan sladkor nahaja v različnih živilih, tudi v tistih, kjer ga ne pričakujemo. Pijače z dodanim sladkorjem predstavljajo velik delež vnosa enostavnih sladkorjev v prehrani slovenskih mladostnikov, kar predstavlja od devet do 10 odstotkov celotnega vnosa energije. Pri nosečnicah in doječih materah so te vrednosti običajno nižje (pet odstotkov), vendar se pri nekaterih posameznikih dvignejo zaradi pogostega uživanja sladkih pijač, kar je zaskrbljujoče za njihovo zdravje.

Kje lahko najdemo enostavne sladkorje?

Sladkor se pogosto dodaja obdelanim živilom, da jih posladka, uravnoteži okus ali izboljša njihove tehnične lastnosti, na primer pri izdelkih z manj maščobami. Najpogosteje se sladkor doda slaščicam, omakam, namazom, pripravljenim jedem, prigrizkom, mlečnim izdelkom, pijačam, živilom za posebne prehranske potrebe, konzerviranem sadju in zelenjavi ter izdelkom iz žit. 

Zmanjšanje uživanja sladkih živil v prehrani lahko postopoma privede do tega, da se okus prilagodi manj sladkim živilom. Sladke pijače, ki vsebujejo dodan sladkor, zajemajo gazirane in brezalkoholne pijače, aromatizirane vode, ledene čaje, športne in energijske napitke, sadne nektarje, sokove, sirupe za razredčitev in sladkan čaj. Glavna težava je, da se z uživanjem takšnih pijač v zelo kratkem času zaužije velika količina kilokalorij na račun sladkorja.

Pri pripravljenih živilih je pametno preveriti tabelo z informacijami o hranilni vrednosti in energijski vrednosti ter preveriti vsebnost ogljikovih hidratov ter sladkorjev. Pri tem je priporočljivo, da je količina sladkorja čim manjša.

Prav tako je koristno preučiti seznam sestavin na embalaži izdelka. Če opazite, da je sladkor (ali katera koli druga sestavina z visoko vsebnostjo sladkorja) med prvimi sestavinami, to nakazuje, da je izdelek bogat s sladkorji in se ga je smiselno izogibati.

Prehranski svetovalec oz. dietetik lahko pomaga pri ugotavljanju prevelike količine sladkorja v prehrani posameznika. To vključuje oceno prehranskega vnosa, izobraževanje o virih sladkorja, določitev ciljev za zmanjšanje vnosa, načrtovanje uravnotežene prehrane, izobraževanje o prehranskih etiketah, spremljanje in prilagajanje napredka, svetovalno podporo ter izobraževanje o zdravih alternativah. Dietetik pomaga posamezniku razumeti vpliv sladkorja na zdravje in razvijati boljše prehranske navade.

Sladkor sam po sebi ni škodljiv, če ga uživamo v zmernih količinah. Vendar pa velja, da z njim tudi ne smemo pretiravati. Sladkor je pomemben vir energije, vendar če ga uživamo v prevelikih količinah, lahko negativno vpliva na naše zdravje. Pretirano uživanje sladkorja je povezano z različnimi zdravstvenimi težavami. Zato je ključno, da se zavedamo svojega vnosa sladkorja, beremo prehranske deklaracije in skušamo ohranjati uravnoteženo prehrano. Z zmernim in ozaveščenim pristopom do sladkorja lahko ohranjamo zdrav odnos do prehrane in bolje skrbimo za svoje zdravje.

Viri: Fidler Mis, N. 2013. Negative effects of sugar-sweetened beverages. Zdravstveni Vestnik. 82(Suppl 1): p. I-138 – 144, Prehrana.si & PubMed