Vpliv sobnih rastlin na človekovo fiziološko in mentalno zdravje

Sobne rastline so že stoletja cenjene zaradi svoje estetske vrednosti, vendar sodobne raziskave vse bolj poudarjajo tudi njihov pomemben prispevek k fiziološkemu in psihološkemu blagostanju posameznikov. Poleg očitne estetske funkcije imajo rastline pomembno vlogo pri izboljšanju kakovosti zraka, kar je ključnega pomena v urbanih in zaprtih bivalnih ter delovnih okoljih. 

Zmanjšanje prahu, absorpcija škodljivih snovi in uravnavanje vlažnosti so le nekatere izmed objektivno merljivih koristi, ki so dokumentirane v znanstvenih študijah. To presega zgolj osebne preference in postavlja sobne rastline v kontekst pomembnih elementov za optimizacijo bivalnih razmer in posledično izboljšanje zdravja.

Raziskave so potrdile, da imajo prostori z rastlinami statistično manjše koncentracije prahu in spor plesni v primerjavi s prostori brez vegetacije. Listi in drugi nadzemni deli rastlin je mogoče opredeliti kot naravne filtre, ki učinkovito zajemajo alergene in suspendirane delce v zraku.

 Posebej učinkovite so nekatere običajne sobne rastline, ki dobro uspevajo tudi pri nizki svetlobi, kot sta kitajski zimzelen (Aglaonema) ali mirna lilija (Spathiphyllum). Rastline z bolj teksturiranimi listi, kot so vijolice, lahko to nalogo opravljajo še bolje. Pri izbiri je pomembno upoštevati izogibanje rastlinam, ki proizvajajo pelod ali spore, saj lahko to povzroči alergijske reakcije pri občutljivih posameznikih.

Poleg mehanskega filtriranja imajo rastline izjemno sposobnost absorpcije hlapnih organskih spojin (HOS), ki jih oddajajo vsakdanji predmeti in materiali v naših domovih in pisarnah, kot so preproge, barve, čistila, tiskalni tonerji in črnila. HOS se lahko kopičijo v zraku in povzročajo draženje oči, kože, poslabšanje astme ali težave z dihanjem. Sobne rastline, kot so angleški bršljan (Hedera helix), špargljeva praprot (Asparagus fern) in zmajevka (Dracaena), so znane po svoji zmožnosti učinkovitega 'čistilca' zraka, saj so sposobne metabolizirati te snovi in jih pretvoriti v neškodljive produkte.

Sistemi za ogrevanje in klimatizacijo lahko močno znižajo relativno vlažnost v notranjih prostorih, še posebej v zimskih mesecih. To stanje povečuje dovzetnost posameznikov za akutne respiratorne okužbe, kot sta prehlad in gripa, ter povzroča izsušitev in srbenje kože. Sobne rastline so dokazano učinkovite pri zviševanju vlažnosti zraka skozi proces transpiracije. Empirične študije, kot je tista, ki je proučevala učinke pajkovca (Chlorophytum comosum), so pokazale, da je prisotnost zbirke teh rastlin v spalnici povečala relativno vlažnost z 20 % na ugodnejših 30 %. To kaže na oprijemljiv vpliv rastlin na mikroklimo prostora, kar pomembno vpliva na fizično udobje in zmanjšanje dehidracije sluznic.

Prisotnost rastlin presega zgolj estetsko vrednost in aktivno prispeva k boljšemu počutju na delovnem mestu. Zaposleni v pisarnah, ki vključujejo rastline v svojo opremo, so poročali o izboljšanem zadovoljstvu z delom, zmanjšani stopnji anksioznosti in manjšem številu bolniških odsotnosti. Ta spoznanja kažejo na pomemben psihološki vpliv zelenega okolja. Posebej pomembno vlogo pri izboljšanju razpoloženja imajo cvetoče rastline. Vključitev cvetja v prostor, kot je cvetoča lipstick plant (Aeschynanthus), ali svež šopek, lahko opazno vpliva na pozitivno naravnanost in mentalno vitalnost posameznika, saj estetska stimulacija s pomočjo barv in vonjev neposredno vpliva na limbni sistem v možganih.

Senzorična interakcija z rastlinami in prisotnost zelenja v neposrednem okolju je bila predmet številnih raziskav, ki so dosledno potrdile njen pomirjujoč vpliv na človeško fiziologijo. Študije, ki so merile biomarkerje stresa, kot so krvni tlak, srčni utrip in raven stresnega hormona kortizola, so pokazale, da prisotnost rastlin značilno zmanjša te parametre pri posameznikih, izpostavljenih mentalnemu stresu ali zahtevnim nalogam. Prisotnost rastlin, kot sta srčasti filodendron (Philodendron hederaceum) ali taščin jezik (Sansevieria trifasciata), je bila povezana z občutkom sproščenosti in zmanjšanjem psihofiziološkega odziva na stresorje.

Poleg zmanjšanja stresa imajo rastline pomemben pozitiven vpliv na kognitivne funkcije. Raziskave so pokazale, da prisotnost rastlin lahko poveča uspešnost pri testih, izboljša koncentracijo in okrepi spomin. Študija, ki je zajela učence v razredih s tremi lončnicami, je razkrila statistično pomembno boljše rezultate pri testih matematike, črkovanja, branja in naravoslovja v primerjavi z učenci v razredih brez zelenja. Integracija rastlin, kot sta pothos (Epipremnum aureum) ali bambusova palma (Chamaedorea seifrizii), v študijska ali delovna okolja, je strategija, ki lahko pripomore k večji učinkovitosti in doseganju boljših rezultatov.

Fotosinteza, proces pretvorbe sončne svetlobe v hrano, je pri rastlinah neločljivo povezana z absorpcijo ogljikovega dioksida in oddajanjem kisika, kar izboljšuje atmosfero v zaprtih prostorih. Posebna zanimivost je sposobnost nekaterih rastlin, kot so gerbere (Gerbera jamesonii), da proizvajajo kisik tudi v nočnem času, ko običajno fotosinteza miruje. Strateška umestitev takšnih rastlin v spalne prostore lahko prispeva k višji koncentraciji kisika v zraku, kar lahko spodbuja globlji in bolj kakovosten spanec. Optimalna oskrba s kisikom je namreč ključnega pomena za regeneracijo telesa in duha med počitkom.

Prisotnost rastlin v bolnišničnem okolju ni zgolj lepa gesta, temveč ima dokazan terapevtski učinek, ki pospešuje okrevanje pacientov. Raziskovalci so ugotovili, da so se pacienti po operaciji hitreje okrevali, če so imeli v sobi rastline ali celo samo pogled na naravo skozi okno. Poleg tega so pacienti v takšnih okoljih bolje prenašali bolečino in potrebovali manj protibolečinskih zdravil. Te ugotovitve podpirajo hipotezo o pomembni vlogi biofilije pri rehabilitaciji. Priporočene rastline za tovrstne namene so orhideje (Orchidaceae) ali že omenjeni spatifil, saj ne sproščajo veliko alergenov in so vizualno privlačne, obenem pa prispevajo k boljšemu počutju pacientov. Te rastline pomembno dopolnjujejo standardno medicinsko obravnavo.

Meta, zlasti poprova meta (Mentha piperita) in klasasta meta (Mentha spicata), je tradicionalno cenjena zaradi svojih karminativnih in spazmolitičnih lastnosti, ki učinkovito zmanjšujejo simptome dispepsije, kot so napihnjenost, plini in druge prebavne težave po obroku. Te sorte se lahko enostavno gojijo v lončkih in so široko uporabljane tako v kulinarične kot terapevtske namene. Bazilika (Ocimum basilicum), še eno zelišče s kulinarično vrednostjo, prav tako izkazuje pozitivne učinke pri lajšanju želodčnih težav, priporoča se priprava čaja z namakanjem svežih listov v vroči vodi za doseganje gastrointestinalnega pomirjevanja.

Sivka (Lavandula angustifolia), dišeča rastlina z vijoličnimi cvetovi, ima bogato zgodovino v herbalni medicini, ki sega stoletja nazaj. Njeno eterično olje se pogosto uporablja v aromaterapiji, bodisi z inhalacijo bodisi z masažo lasišča, s ciljem doseganja anksiolitičnih in pomirjujočih učinkov. Nekatere študije kažejo, da lahko sivkin čaj, pripravljen iz kuhanih listov, prispeva k zmanjšanju tesnobe in sprostitvi, čeprav je za dokončno potrditev teh učinkov potrebno več kliničnih dokazov. V vsakem primeru je uporaba sivke priljubljena izbira za izboljšanje duševnega počutja.

Gel iz rastline aloe vera (Aloe barbadensis miller) je izredno priljubljeno domače zdravilo, priznano po svojih regenerativnih in vlažilnih lastnostih. Učinkovit je pri lajšanju opeklin, vključno s sončnimi opeklinami, in manjših opeklin, pa tudi pri pomirjanju kožnih stanj, kot je psoriaza. Poleg zunanje uporabe je sok aloe vere poznan tudi po svojih odvajalnih učinkih in se tradicionalno uporablja za lajšanje zaprtja. To rastlino je relativno enostavno gojiti doma in nudi hitro pomoč pri številnih tegobah.

Hortikulturna terapija, praksa uporabe dejavnosti, povezanih z rastlinami in vrtnarjenjem, se uveljavlja kot dopolnilna oblika zdravljenja za širok spekter psiholoških stanj, vključno z depresijo, shizofrenijo in anksioznimi motnjami. Proces učenja in negovanja žive rastline lahko bistveno prispeva k zmanjšanju ravni anksioznosti, izboljšanju pozornosti in zmanjšanju resnosti depresivnih epizod. 

Ta pristop temelji na spoznanju, da se z vzpostavitvijo odgovornosti za rastlino in opazovanjem njenega razvoja spodbuja občutek smisla, povezanosti in dosežka. Rastline prav tako nudijo pomoč posameznikom, ki so v fazi okrevanja po travmatičnih izkušnjah, kot tudi tistim z demenco ali stanovalcem v dolgotrajnih negovalnih ustanovah, saj ponujajo smiselno dejavnost, ki spodbuja kognitivne in motorične sposobnosti.

Ob končni izbiri rastlin je ključnega pomena upoštevati specifične varnostne smernice, predvsem pri lastnikih hišnih ljubljenčkov. Določene rastlinske vrste, čeprav koristne za ljudi, so lahko toksične za pse in mačke ter druge majhne živali. Pred nakupom in postavitvijo novih rastlin v dom je priporočljivo, da se posvetujete z veterinarjem ali preverite seznam strupenih rastlin, ki ga objavljajo ugledne organizacije, kot je ASPCA (Ameriško združenje za preprečevanje krutosti do živali). S tem se zagotavlja varno in koristno okolje za vse prebivalce doma, tako dvonožne kot štirinožne.

Vir: WebMD