Raziskovalci z Univerze Teksas so v svoji preiskavi zaključili, da so jogijske asane, kot sta kobra ali bojevnik, tiste, ki so odgovorne za boljše zdravje ljudi, ki redno izvajajo jogo in ne temperatura, v kateri jo izvajajo. Vodja raziskave dr. Stacy Hunter s teksaške univerze je dejala: ''Nova odkritja iz naše raziskave kažejo, da ogrevanje prostora ne igra ključne vloge pri dobrobitih, ki jih prinaša joga.''

Bikram joga je postala priljubljena v ZDA, potem ko so jo redno pričeli izvajati nekateri vrhunski športniki, kot sta nogometni zvezdnik David Beckham in teniški igralec Andy Murray, ter holivudske zvezde, kot sta Demi Moore in Anne Hathaway. A danes je bikram joga dobro poznana tudi po škandalu ustanovitelja bikram joge Bikrama Choudhuryja, ki je bil obtožen spolnega nadlegovanja in posilstev svojih nekdanjih učenk.

Nekatere prejšnje študije so pokazale, da lahko bikram joga, ki se jo izvaja na 40 stopinj Celzija, po dveh mesecih vadbe izboljša pretok krvi pri odraslih ljudeh. Temu so sledile še raziskave, ki so pokazale, da savne in vroče kopeli dobrodejno delujejo na krvni obtok in tako lahko znižajo tveganje za srčno-žilne bolezni in kap. A sedaj je to prva študija, ki je pogledala podrobno, ali vročina pri izvajanju joge sploh vpliva dobrodejno na naše zdravje. Raziskovalci so 52 prostovoljcev razdelili v dve skupini, kjer je ena izvajala jogo v ogretem prostoru na 50 stopinj Celzija, druga skupina pa je izvajala jogo v bolj prijetnem okolju, kjer je bilo 23 stopinj Celzija. Vsi udeleženci raziskave so bili ljudje, ki prej niso izvajali joge.

Ves čas so jim s pomočjo ultrazvoka merili tudi funkcijo krvnih žil in niso odkrili razlike med izvajanjem vroče joge ali običajne tradicionalne joge. Kljub vsemu so se v obeh primerih pokazali boljši rezultati kot pri tistih, ki niso izvajali joge.

''Ti rezultati kažejo, da je sekvenca 26 asan in dveh tehnik dihanja ključnega pomena za ugodne spremembe v endotelijski funkciji joge,'' so strokovnjaki zapisali v žurnalu Experimental Physiology. Endotelijska funkcija se nanaša na obloge krvnih žil, ki lahko privedejo do bolezni srca in ožilja. Vsaka oblika vadbe krvne žile prisili k razširitvi, zato se poveča pretok krvi in se znižuje krvni tlak. Telesna aktivnost lahko tudi zmanjša otrdelost žil, ki je glaven vzrok za srčni infarkt ali možgansko kap.

Razlika v krvnih žilah udeležencev je bila izmerjena po treh mesecih vadbe joge, kjer so jogo izvajali trikrat na teden po 90 minut. Udeleženci raziskave so bili stari od 40 do 60 let. Odkrili pa so, da je vroča joga rahlo znižala holesterol in odstotek telesne maščobe, vendar je bila sprememba tako majhna, da je bila statistično nepomembna.