Vroče kopeli lahko izboljšajo vašo tekaško zmogljivost, kaže nova raziskava

Manj kisika v zraku spodbudi telo, da ustvari več rdečih krvničk, kar tekačem omogoča boljšo porabo kisika, ko se vrnejo na nižjo nadmorsko višino. Toda višinske priprave so drage, časovno zahtevne in za večino rekreativnih tekačov povsem nedosegljive. Zato so raziskovalci, ki jih povzema ScienceAlert, začeli iskati bolj dostopno alternativo. Pozornost so usmerili v vročino, natančneje, v vroče kopeli.

V raziskavi so sodelovali dobro trenirani tekači, ki so nadaljevali svoj običajni trening. Edina sprememba v njihovem režimu je bila pet vročih kopeli na teden, pet tednov zapored. Kopeli niso bile nič posebnega: navadne domače kadi, voda segreta na 40 stopinj Celzija, 45 minut namakanja takoj po treningu.

Ko so po petih tednih ponovno izmerili njihove fiziološke kazalnike, so bili rezultati presenetljivi. Tekačem se je povečal volumen rdečih krvničk, kar pomeni, da je njihovo telo ustvarilo več celic, ki prenašajo kisik. To je zanimivo, saj vročina ne zmanjša količine kisika v zraku, kot se zgodi na višini. Toda vročina razširi krvno plazmo, kar začasno "razredči" rdeče krvničke. Telo to zazna kot neravnovesje in začne pospešeno proizvajati nove. Sčasoma se povečata tako plazma kot število rdečih krvničk, rezultat pa je več krvi in večja sposobnost prenašanja kisika.

Raziskovalci so opazili tudi spremembe na srcu. Levi prekat, glavni "motor" vzdržljivostnih športnikov, se je po petih tednih še povečal. Več krvi pomeni večji volumen, večji volumen pa omogoča močnejši iztis pri vsakem utripu. Tekačem se je izboljšal tudi VO2max, in sicer v povprečju za približno štiri odstotke, kar je za dobro trenirane športnike zelo opazen napredek, še posebej zato, ker niso povečali ne intenzivnosti ne obsega treninga.

Za tekače ima to zanimive posledice. Vroče kopeli so dostopne skoraj vsakomur, ne obremenjujejo sklepov in ne zahtevajo dodatnih kilometrov, ki povečujejo tveganje za poškodbe. Poleg tega so finančno neprimerljivo ugodnejše od višinskih priprav.

Seveda raziskava ni brez omejitev. Uporabljala je zelo natančen protokol, zato ni jasno, ali bi krajše kopeli, nižja temperatura ali savne prinesle enak učinek. Vročina lahko povzroči tudi dehidracijo ali omotico, zato je potrebna previdnost, zlasti pri ljudeh z zdravstvenimi težavami.

Kljub temu pa ugotovitve kažejo, da napredka ni vedno treba iskati v dražjih, bolj zapletenih metodah. Včasih lahko telo spodbudimo k prilagoditvam na presenetljivo preprost način, z vročo kopeljo po treningu.

Vir: ScienceAlert