Kdaj uporabiti vroče in kdaj hladne obkladke?

PREVENTIVA

Kdaj uporabiti vroče in kdaj hladne obkladke?

N.R.A.
06.07.2023, 5:00
0

Toplotna terapija ali krioterapija? Katero izbrati? Po udarcu, pri različnih vnetjih ali otrdelosti delov telesa je lahko zelo koristen nanos mrzlih ali toplih obkladkov. Kljub temu pa je vendarle dobro vedeti, kdaj, kako in kaj izbrati za najboljši rezultat.

Že dolga leta številne generacije uporabljamo hladne ali tople obkladke za različne vrste bolečin. Zdravljenje bolečin s toploto ali mrazom je lahko izjemno učinkovito pri številnih stanjih in poškodbah ter je na voljo praktično vsakomur. Vendar ni vedno enostavno ugotoviti, katera stanja se bolje odzivajo na toplo in katere na mraz. Včasih eno zdravljenje vključuje celo oboje.

Splošno pravilo je, da se led oz. mrzli obkladki uporabljajo za akutne poškodbe ali bolečine ter za vnetja in otekline. Toplota pa se uporablja za bolečine v mišicah ali za togost.

Obkladki
Obkladki / FOTO: Dreamstime

Toplotna terapija

Toplotna terapija deluje tako, da izboljša cirkulacijo in pretok krvi na določenem območju zahvaljujoč dvigu temperature. Že rahlo zvišanje temperature prizadetega območja lahko ublaži nelagodje in poveča prožnost mišic. Toplotna terapija lahko sprosti in pomiri mišice ter zdravi poškodovano tkivo.

Pri izvajanju toplotne terapije lahko obdelate določeno manjšo ali večjo površino ali celotno telo. Lokalna terapija je najboljša za manj boleča področja. Uporabite lahko majhne segrete pakete gela ali na primer termofor. Če je boleče območje večje, lahko pomagajo vroče brisače ali večji topli obkladki.

Hladna terapija
Hladna terapija / FOTO: iStockphoto

Kdaj se toplotna terapija ne sme uporabljati? 

V nekaterih primerih se toplotna terapija ne sme uporabljati. Če so na bolečem predelu modrice ali je območje oteklo (morda celo oboje), je morda bolje uporabiti hladno terapijo. Toplotne terapije se prav tako ne sme uporabljati na odprtih ranah! Ljudje z določenimi boleznimi in obolenji naj ne uporabljajo toplotne terapije zaradi povečanega tveganja za opekline ali zaplete zaradi uporabe toplote. Te bolezni in stanja vključujejo:

- sladkorna bolezen,

- dermatitis,

- žilne bolezni,

- globoka venska tromboza,

- multipla skleroza.

Ljudje s senzoričnimi motnjami ne smejo uporabljati hladne terapije sami.
Ljudje s senzoričnimi motnjami ne smejo uporabljati hladne terapije sami. / FOTO: Profimedia

Če imate bolezni srca ali hipertenzijo, se pred uporabo toplotne terapije posvetujte s svojim zdravnikom. Enako velja za nosečnice. 

Hladna terapija/krioterapija

Hladna terapija je znana tudi kot krioterapija. Deluje tako, da upočasni krvni obtok na določenem območju, kar lahko znatno zmanjša vnetje in oteklino, ki povzroča bolečino, zlasti okoli sklepa ali kite. Prav tako lahko začasno umiri delovanje živcev, kar vodi tudi do lajšanja bolečin.

Ljudje s senzoričnimi motnjami ne smejo uporabljati hladne terapije sami (doma), saj morda ne bodo mogli čutiti, ali je nastala poškodba zaradi uporabe ledu/mraza. To vključuje sladkorno bolezen, pri kateri je možna poškodba živcev in s tem manjša občutljivost. Zdravljenje z mrzlimi obkladki naj bo kratko in se izvaja večkrat na dan. 

Kdaj se hladna terapija ne sme uporabljati? 

Krioterapije se ne sme uporabljati za otrdele mišice ali sklepe ter v primeru motenj cirkulacije. Hladna terapija, ki traja predolgo ali če nanesete led neposredno na boleče mesto, lahko povzroči poškodbe kože, tkiva ali živcev. Če imate bolezni srca in ožilja, se pred krioterapijo posvetujte z zdravnikom. Če hladna terapija ni pomagala pri poškodbi ali oteklini v 48 urah, pokličite svojega zdravnika.

Za ogled vsebine z družbenih omrežij omogoči piškotke družbenih omrežij.
Omogoči piškotke

Povzeto po Adiva.hr