1. Hladimo prostore in sebe

Pomembno je, da se umaknemo v senco ali v hladnejše prostore. Prostore hladimo tako, da ponoči zračimo prostore, da se čim bolj ohladijo, čez dan pa naj bodo zaprti. Zastrete lahko tudi okna, da pride manj svetlobe in toplote v prostor. Senčila namreč odbijajo sončne žarke in močno zmanjšajo segrevanje prostorov. Pomaga tudi, če izključimo vse električne naprave, ki jih ne potrebujemo, saj se tudi v stanju pripravljenosti segrevajo in tako dodatno ogrevajo prostor. Ohladimo se lahko tudi s hladno prho, kopeljo ali se odpeljemo v kraje, kjer se lahko osvežimo v bližnjem potoku, jezeru, morju ...

Pomagamo si lahko tudi z ventilatorji in klimatskimi napravami. Zadržujemo se v prostorih, ki so dobro ohlajeni. Če je doma ali v službi prevroče, iščemo hladen prostor, kjer je to mogoče - nakupovalni centri in knjižnice. Kot sporočajo iz NIJZ, že nekaj ur dnevno v ohlajenem prostoru koristi našemu organizmu in zmanjšuje obremenitev organizma zaradi vročine.

2. Omejimo fizično aktivnost

Previdno pri fizični aktivnosti na soncu, kot je odbojka na mivki. Fizično aktivnost omejimo na jutranje in večerne ure, prav tako poskrbimo za zadostno hidracijo telesa in primerno ohladitev po fizični aktivnosti. Uživajmo lahko hrano in telesu zagotovimo tudi elektrolite, ki se med potenjem hitro izgubljajo. Da bi preprečili dehidracijo, pijmo veliko hladne vode, kot je denimo voda iz pipe. Izogibajmo se alkoholnim pijačam in pijačam, ki vsebujejo kofein ali veliko sladkorja, saj povečajo odvajanje tekočine iz telesa. Pijmo tudi, ko nismo žejni.  

Potrebna količina tekočin je odvisna od presnove, zaužite hrane, razmer v okolju (toplota, vlaga…), telesne aktivnosti, potenja, zdravstvenega stanja…. Pri večji telesni aktivnosti so potrebe po tekočini bistveno večje. Pri odraslem znašajo potrebe po tekočinah, ki jih zaužijemo s pijačami, približno 1,5 litra dnevno, v vročini so le te večje: okvirno 2 litra dnevno, pri telesnem naporu pa še več. O vsebnosti vode v telesu telo sporoča z občutkom žeje ter s pogostostjo uriniranja in barvo urina; če gremo redko na vodo, urin pa je temnejši, je to pomemben znak, da je treba zaužiti več tekočine. Opozorilo: če nam je zdravnik omejil količino tekočine, ki jo lahko zaužijemo, ali če se zdravimo z zdravili za odvajanje vode (diuretiki), se z zdravnikom posvetujemo, koliko tekočine lahko zaužijemo v vročem vremenu. V času telesne aktivnosti pijemo več. Pri daljših, večjih naporih z napitki za rehidracijo nadomestimo elektrolite, ki jih izgubljamo s potenjem.

3. Pomagamo drugim

Še posebej bodimo pozorni na znake dehidracije pri bolj ogroženih skupinah, kot so dojenčki in majhni otroci, starejši, duševno prizadeti in osebe s kroničnimi obolenji, predvsem srčni bolniki in osebe s povišanim krvnim tlakom. Pokličemo in obiščemo ljudi, ki živijo sami in morda potrebujemo pomoč.

- NIKOLI ne puščamo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu.

- V primeru pregretja bolnika umaknemo na hladno (v senco ali hladen prostor). V primeru vročinske kapi takoj pokličemo ZDRAVNIŠKO POMOČ, obolelega ves čas hladimo.

- Z zdravnikom se posvetujemo tudi, če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se slabšajo.

4. Uporabljamo zaščito pred soncem

Ves čas s seboj nosimo kremo z visokim zaščitnim faktorjem, najmanj 30 (UVA in UVB zaščita). Pazimo, da nas ne opeče. Ne izpostavljamo se soncu med 10.00 in 17.00 uro, ko je UV sevanje najvišje. Svoje telo zaščitimo s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili.

5. Pazimo na hrano

Hrana se v vročih dneh hitreje pokvari, zato obstaja večja možnost za zastrupitev. Hrano hranimo v hladilniku in smo še posebej pozorni na meso in druga živila, ki se hitro pokvarijo, kot so jajca in mlečni izdelki. Sadje in zelenjavo dobro operemo.