Vročina v okolju lahko povzroči številne škodljive vplive na zdravje, zlasti pri občutljivejših skupinah prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v času visokih temperatur lahko škodljive vplive preprečimo.

Koga lahko vročina najbolj prizadene?

- Starejše in otroke,

- bolnike: bolj ogroženi so bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja (npr. bolniki s srčno žilnimi obolenji in obolenji dihal, diabetiki, bolniki z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi motnjami, nepokretni; na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil),

- ljudi s socialno-ekonomskimi problemi (ljudi z nizkim socialno-ekonomskim statusom, brezdomce, socialno izolirane, prebivalce, ki imajo slabši dostop do zdravstvenih ustanov),

- ljudi, ki so dodatno izpostavljeni nekaterim dejavnikom iz okolja (npr. onesnaženemu zraku, imajo slabše bivalne pogoje: bivajo v podstrešnih stanovanjih, v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih, brez naprav za klimatizacijo; delavce, ki delajo na prostem in prebivalce mest).

Kakšne težave povzroča vročina?

Daljša obdobja vročine lahko povzročijo različne težave in pregretje telesa:

- kožne izpuščaje

- vročinske krče

- vročinsko izčrpanost

- omedlevico - kratkotrajno izgubo zavesti

- vročinsko kap.

Kako lahko preprečimo težave, ki nastanejo zaradi vročine?

Težave preprečimo tako, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto tako:

- da zmanjšamo izpostavljenost vročini

- HLADIMO PROSTORE IN SEBE

- Umaknemo se v SENCO ali v HLADNEJŠE PROSTORE.

Prostore hladimo in ohranjajmo hladne tako, da zračimo ponoči, zgodaj zjutraj in zvečer, čez dan pa čim manj. Svetujemo uporabo senčil, ki odbijajo sončne žarke in s tem močno zmanjšajo segrevanje prostorov. Izključimo vse električne naprave, ki jih ne potrebujemo, saj se tudi v stanju pripravljenosti segrevajo in tako dodatno ogrevajo prostor.

Če vsi ti načini ne zadoščajo si pomagamo z napravami, ki dodatno porabljajo energijo. Ventilatorji pomagajo pri hlajenju telesa do temperature zraka 35°C. Prostore učinkovito hladijo klimatske naprave. Kolikor je le mogoče se zadržujemo v zaprtih, hlajenih prostorih. Če je doma ali v službi vroče, poiščimo hladen prostor, kjer je le mogoče (nakupovalni centri, knjižnice…) – tudi nekaj ur dnevno v ohlajenem prostoru koristi pri manjšanju obremenitve organizma zaradi vročine. Ohladimo se lahko tudi s hladno prho ali hladno kopeljo.

Da zmanjšamo nastajanje toplote:

- OMEJIMO FIZIČNO AKTIVNOST, saj pri fizični aktivnosti v telesu nastaja toplota. Fizično aktivnost na prostem omejimo na jutranje in večerne ure.

- Uživamo »lahko hrano«, v manjših obrokih.

- Omogočimo telesu odvajanje toplote tako, da: IZBIRAMO PRIMERNA OBLAČILA. Oblačimo se v lahka, ohlapna oblačila in da UŽIVAMO ZADOSTNE KOLIČINE TEKOČIN. Tako nadomeščamo tekočino, ki jo izgubljamo v vročini. Potenje je zelo pomembno za ohlajanja telesa pri visokih temperaturah okolja in pri fizični aktivnosti (delu, športu, igranju…). Priporočamo uživanje brezalkoholnih pijač, najbolje hladne vode - primerna temperatura je temperatura vode iz pipe. Ne uživajmo pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja – te pijače povečajo odvajanje tekočine iz telesa. Pijemo tudi, če še nismo žejni. Potrebna količina tekočin je odvisna od presnove, zaužite hrane, razmer v okolju (toplota, vlaga…), telesne aktivnosti, potenja, zdravstvenega stanja. Pri večji telesni aktivnosti so potrebe po tekočini bistveno večje. Pri odraslem znašajo potrebe po tekočinah, ki jih zaužijemo s pijačami, približno 1,5 litra dnevno, v vročini so le te večje: okvirno 2 litra dnevno, pri telesnem naporu pa še več. O vsebnosti vode v telesu telo sporoča z občutkom žeje ter s pogostostjo uriniranja in barvo urina; če gremo redko na vodo, urin pa je temnejši, je to pomemben znak, da je treba zaužiti več tekočine.

Opozorilo: če nam je zdravnik omejil količino tekočine, ki jo lahko zaužijemo, ali če se zdravimo z zdravili za odvajanje vode (diuretiki), se z zdravnikom posvetujemo, koliko tekočine lahko zaužijemo v vročem vremenu. V času telesne aktivnosti pijemo več. Pri daljših, večjih naporih z napitki za rehidracijo nadomestimo elektrolite, ki jih izgubljamo s potenjem.

Pomagamo drugim:

- Nekateri ljudje so bolj OGROŽENI. Bodimo posebej pozorni na znake prizadetosti pri dojenčkih in majhnih otrocih, starejših, duševno prizadetih ter pri osebah s kroničnimi obolenji, predvsem pri srčnih bolnikih in osebah s povišanim krvnim tlakom. Pokličimo ali obiščimo tiste, ki živijo sami in morda potrebujejo pomoč. 

- NIKOLI ne puščamo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu.

- V primeru pregretja bolnika umaknemo na hladno (v senco ali hladen prostor). V primeru vročinske kapi takoj pokličemo ZDRAVNIŠKO POMOČ, obolelega ves čas hladimo.

Z zdravnikom se posvetujemo tudi, če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se slabšajo.

Ne pozabimo: Ne pozabimo na zaščito pred SONCEM. V času njegove največje moči (med 10. in 17. uro) poiščimo senco. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo (z zaščito pred UVA in UVB žarki) s sončnim zaščitnim faktorjem (t.j. SZF oz. angl. »sun protection factor« - SPF) najmanj 30 (številčna oznaka - UVB zaščita, krožna oznaka - zaščita pred UVA žarki).

Bodimo pozorni na varnost hrane, ki jo uživamo. V vročini se HRANA hitreje pokvari, zato obstaja večja nevarnost zastrupitev. Hrano shranjujemo v hladilniku. Pozorni bodimo predvsem na meso, hitro pokvarljive mesne izdelke in živila, ki vsebujejo jajca ali mlečne beljakovine. Sadje in zelenjavo dobro operemo.

- ZDRAVILA shranjujemo na primerni temperaturi v skladu z navodili proizvajalca. Upoštevamo nasvete zdravnika. 

- Spremljamo NAPOVEDI IN OPOZORILA preko sredstev javnega obveščanja. Povezava na opozorila o vročinskih valovih na spletnih straneh Agencije RS za okolje.