Visoke temperature najbolj negativno vplivajo na dihala kroničnih bolnikov (KOPB in astma), na otroke, na starejše, na kronično bolne in ... na praktično vse ljudi! V teh situacijah je dihanje oteženo in pride do bronhospazma in dražilnega kašlja. V vročini se krvne žile širijo in znižujejo tlak. 

Spremeni se tudi strjevanje krvi, zato se zaradi pogoste dehidracije pojavi lokalna tromboza, noge pa otečejo, ker tekočina ostane v spodnjih delih telesa. Nenadne spremembe temperature lahko privedejo do srčnega napada, UV-sevanje pa lahko povzroči opekline. Prekomerna izpostavljenost oči UV-sevanju lahko povzroči razvoj katarakte. 

Pomanjkanje tekočine lahko vpliva na delovanje ledvic in večje kopičenje mineralov v urinu ter povzroči nastanek ledvičnih kamnov. Če je telesna temperatura podobna temperaturi zraka, se naše telo hladi z izhlapevanjem, kar lahko spremeni srčni ritem in povzroči dehidracijo in krče. 

Toplotni udar je nenaden kolaps telesa in nastane zaradi pogosto nenadnega, prekomernega povišanja telesne temperature in nezmožnosti telesa, da se s potenjem ohladi in ohrani temperaturo v normalnih mejah zaradi izredno visoke zunanje temperature ali vročinskega vala.

V zadnjem desetletju se poleti pojavlja trend naraščanja temperatur, kar vpliva na zdravje celotne populacije. Pravočasni ukrepi lahko zmanjšajo število bolnikov in smrtnih žrtev zaradi vročine, kar pomeni, da morate biti pripravljeni ublažiti morebitne negativne zdravstvene posledice in takoj ukrepati. Upoštevajte priporočila lokalnih zdravstvenih ustanov, ki javnost vseskozi obveščajo prek medijev (radio, TV, internet)!

Splošna priporočila za vedenje, ko udari vročina

Ohladite telo in pijte dovolj tekočine, da ostane vaš urin svetle barve!

Redno pijte negazirano vodo in nizkokalorične pijače brez kofeina, alkohola in sladkorja, da ne bodo povzročale hude dehidracije. 

Lahko se osvežite tako, da v ustih stopite dve kocki ledu. Ne čakajte, da občutek žeje poveča vnos tekočine, zlasti pri starejših, ki imajo šibkejši občutek žeje.

Izogibajte neposredni sončni svetlobi od 10. do 17. ure, zlasti pa bodite pozorni na otroke, nosečnice, starejše, srčne bolnike in kronične bolnike.

Ljudje, ki delajo na prostem (npr. gradbeni delavci), bi morali pogosteje počivati, se zadrževati v senci in vsakih 30 minut piti 1 in 1/2 kozarca vode.

Stuširajte se ali kopajte v mlačni vodi. Druga možnost je, da se zavijete v hladne mokre brisače ali se ohladite z mokro gobico, kopeljo za noge itd. Otrokom lahko na noge in roke položite mokre brisače.

Nosite široka svetla oblačila iz naravnih materialov. Če greste ven, si nataknite kapo in sončna očala, koristni pa so seveda tudi krema za sončenje, senčniki in ventilatorji.

Čim pogosteje jejte majhne obroke, izogibajte se velikim. Izogibajte se tudi hrani z visoko vsebnostjo beljakovin. Če ste sposobni, pripravite mešano sveže sadje, smuti ali pripravite lahko juho, da telesu povrnete izgubljene minerale, vitamine in elektrolite.

Vsesplošno se izogibajte vročini.

Če svojega stanovanja ali hiše ne morete ohladiti, preživite dve do tri ure dnevno v drugem hladnem prostoru. 

Izogibajte se sprehodom, treningom in ostalim zadevam na soncu, v najbolj vročih urah. 

Izogibajte se napornemu fizičnemu delu. Če ga že morate opraviti, to storite v najhladnejšem delu dneva – običajno med 4. in 7. uro zjutraj in po 17. uri popoldan.

Otrok in živali ne puščajte v parkiranem vozilu!!!

Redno uporabljajte izdelke za zaščito pred soncem! 

Če vozite, se izogibajte potovanjem v najbolj vročem delu dneva.

Vir: ordinacija.hr