''Skrbelo me je, da ne bom imela dovolj časa za 100 izpadnih korakov ali da bom preveč utrujena in preveč prepotena, da bi šla lahko nazaj na delo. Kako sem se motila,'' je za spletno stran Prevention opisala svojo odločitev odgovorna urednica ameriške revije Women's Health Liesa Goins. ''Rada bi rekla, da sem zelo aktivna, a v resnici se ne gibljem toliko, kot bi se morala. Seveda vsake toliko časa stisnem v svoj urnik tečaj spina ali joge, a večino dni v tedni presedim. Problem je seveda v moji službi, ki predstavlja sedeče delo. Sedenje za mizo osem ur na dan, nato še ena ura sedenja, ko se vozim domov iz službe. Ko pridem domov, pa je vse, kar si želim početi, da bi sedla za večerjo in si pogledala serijo Razočarane gospodinje - ne sodite me,'' se pošali.

Ker se zaveda pomena gibanja, se je odločila, da bo čim več gibanja skušala vnesti v svoj vsak dan. Namesto, da bi uporabila dvigalo, se raje sprehodi do svoje pisarne, ki je v petem nastropju, po stopnicah. Spoznala je tudi, da ima vmes dovolj časa, da si sama naredi manjši trening. Izpadni koraki so se ji zdeli dobra ideja. ''Zanje ne potrebuješ nobene naprave in so odlični za krepitev nog. Pomagajo tudi ohranjati ravnotežje in moč sredine telesa. Zato so se mi zdeli precej učinkoviti. Moj plan je bil preprost. Vsak dan bom naredila toliko izpadnih korakov, kot jih zmorem.''

In kaj se je zgodilo?

Prvi dan je uspela naredili 70 osnovnih izpadnih korakov, nato pa so se ji noge pričele tresti. Bila je navdušena sama nad samo in videla je, da bi jih lahko naredila še nekaj več. Njen cilj je postal, da vsak dan naredi 100 izpadnih korakov. ''Ko mi je postalo dolgčas, sem dodala še druge variacije izpadnega koraka, na primer stranski izpadni korak, korak nazaj in naprej.''

Pred časom je imela manjšo poškodbo levega kolena, ki sem jo dobila med prenavljanjem doma. "Zato se težko upogibam v kolenu. A ko sem nekoliko raziskovala, sem odkrila, da si izpadne korake lahko z lahkoto prilagodim - moram samo nehati upogibati koleno, ko prične boleti in bolj aktivirati svoje jedro telesa, ki pomaga podpreti mišice nog. Odkrila sem, da lahko koleno upognem za 90 stopinj in če delam vaje počasi in previdno, me ne bo bolelo.''

Vsakodnevno izvajanje izpadnjih korakov jo je napolnilo z novo energijo in vaje so jo velikokrat rešile pri utrujenosti, ki se pojavi nekje ob treh popoldne, ko koncentracija pade in posameznik postane utrujen. ''Večkrat sem naredila izpadne korake že pred popoldnevom, saj se mi je zdelo, da jih bom težko delala na poln želodec po kosilu. A kljub temu sem jih velikokrat naredila tudi okoli tretje ure popoldne, ko sem odkrila, da sem popolnoma brez energije in da se samo še vlečem naokoli. Namesto, da sem v tem času iskala sladke prigrizke za dodatno energijo ali kofein, sem preprosto vstala in naredila nekaj izpadnih korakov, s čimer sem znova dobila energijo.''

''Ko sem pričela s tem izzivom, me je bilo tudi strah, da ne bom imela dovolj časa, da bi lahko naredila vaje ali pa da ne bom v primernih oblačilih, s katerimi bi lahko delala izpadne korake. Tudi, da bom preveč utrujena ali prepotena, da bi se vrnila nazaj na delo. A nič od tega ni bilo res. Za 100 izpadnih korakov sem potrebovala le 15 minut, nikoli se nisem prepotila - morda sem bila le malo zadihama. Izpadne korake sem lahko delala v večini mojih tipičnih oblačilih za v službo, čeprav mi je bilo resda bolj udobno, ko sem imela bolj udobna in širša oblačila. Vse, kar sem morala narediti je bilo, da sem se preobula v športne copate, ki sem jih imela pod mizo.''