Vsakodnevna navada, ki jo ima večina – a pospešuje staranje kože in možganov

Obstaja ena navada, ki jo večina ljudi izvaja brez pomisleka, dan za dnem, leto za letom. Del naše rutine, družbene kulture, celo sprostitve. A hkrati gre za tihi dejavnik, ki spodbuja prezgodnje staranje – tako kože kot možganov.

Čeprav se morda ne zdi nevarno, številne študije kažejo, da visok vnos sladkorja dolgoročno pospešuje staranje celic, slabša spomin, zmanjšuje elastičnost kože in vpliva na kognitivne funkcije. Kot poudarjajo na MayoClinic, gre za tih, a vpliven proces, ki ima posledice tudi pri tistih, ki navzven delujejo zdravi.

Sladkor v telesu sproži proces, imenovan glikacija – vezava molekul sladkorja na kolagenska in elastična vlakna v koži. Ta proces povzroči, da postanejo vlakna togo prepletena in izgubijo svojo prožnost. Kot razlaga Health, se zaradi tega pojavijo gube, povešena koža in izguba sijaja, kar je opazno predvsem na obrazu, vratu in dekolteju.

Po 35. letu, ko se naravna proizvodnja kolagena že zmanjšuje, glikacija še dodatno pospeši razpad strukture kože. Po podatkih VerywellHealth je ta proces pogosto neopazen, dokler ni že precej napredoval.

Redno uživanje sladkorja povzroča vnetne procese v možganih, predvsem v hipokampusu – delu, odgovornem za spomin in učenje. Kot navaja ClevelandClinic, visoke ravni glukoze v krvi poškodujejo krvno-možgansko pregrado, kar vodi v oslabljeno nevroplastičnost in kognitivno upadanje. Sladkor torej ni le nevarnost za telo, ampak tudi za mentalno jasnost in dolgoročno zdravje možganov.

Poleg tega sladkor spodbuja sproščanje dopamina – kar lahko vodi v odvisnost in začaran krog. Kot opozarja Johns HopkinMedicine, se možgani na dolgi rok prilagodijo visokemu vnosu sladkorja tako, da potrebujejo vse večje količine za enak učinek – podoben mehanizem kot pri substancah.

Večina ljudi ne zaužije sladkorja le s piškoti ali tortami. Skriti sladkorji so v jogurtih, kosmičih, juhah, prelivih, kruhu, celo v 'fitnes' ploščicah in smutijih. To pomeni, da sladkorju pogosto nismo izpostavljeni zavestno – temveč rutinsko, vsak dan, v 'običajnih' obrokih.

Že v nekaj dneh po zmanjšanju vnosa sladkorja se po podatkih VerywellHealth izboljšajo raven energije, stabilizira razpoloženje in zmanjša hrepenenje po hrani. Po enem mesecu so opazne izboljšave na koži – manj vnetij, bolj enakomeren ten, več sijaja. Dolgoročno se izboljša kognitivna funkcija, zmanjša se tveganje za demenco in Alzheimerjevo bolezen.

- Zmanjšaj količino sladkanih pijač (sokovi, ledeni čaji, energijske pijače).

- Preverjaj deklaracije – tudi 'zdravi' izdelki pogosto vsebujejo fruktozo, glukozni sirup in druge sladkorje.

- Namesto sladice izberi beljakovinsko malico ali kos sadja – bolj stabilen krvni sladkor = manj poškodb.

- Uporabi cimet, vanilijo ali kakav kot naravne ojačevalce okusa.

- Dovoli si sladico – a zavedno, ne rutinsko. Ko je sladkor izjema, ne pravilo, tudi telo lažje zdrži.

Staramo se vsi – a kako hitro, je v veliki meri odvisno tudi od vsakdanjih navad. Sladkor ni nujno sovražnik, če ga uživamo zmerno. A ko postane del rutine – jutranji kosmiči, popoldanska energijska ploščica, večerna sladica – postane tihi pospeševalec staranja. In ko se to enkrat pokaže, je pot nazaj počasna. Zato ni odveč, če si že danes postavite vprašanje: Koliko sladkorja dejansko pojem – in koliko ga res potrebujem?

Viri: Mayo Clinic, WebMD, Cleveland Clinic, Health, Verywell Health, Johns Hopkins Medicine