Zadrževanje vode: kaj vam telo sporoča in kako ukrepati brez diuretikov

Čeprav gre pogosto za prehoden pojav, lahko vztrajno zadrževanje tekočine kaže na hormonsko neravnovesje, prehranske napake ali celo skrite zdravstvene težave. Rešitev pa ni nujno v diuretikih – telo namreč potrebuje ravnovesje, ne izčrpavanja.

Zadrževanje vode pomeni kopičenje tekočine v tkivih, kar povzroča oteklino – najpogosteje v stopalih, gležnjih, rokah, trebuhu ali obrazu. Kot razlaga Cleveland Clinic, gre za porušeno ravnovesje med kapilarami (kjer tekočina prehaja v tkiva) in limfnim sistemom (ki tekočino odvaja). Ko je tega ravnovesja konec, telo začne zadrževati vodo.

Vzroki so lahko zelo različni – od povsem nenevarnih do takih, ki zahtevajo zdravniško pozornost. Po podatkih Mayo Clinic med najpogostejšimi sprožilci najdemo:

- hormonske spremembe (npr. pred menstruacijo, v menopavzi),

- nezadostno uživanje vode; paradoksalno, manj ko pijemo, bolj telo "varčuje" z vodo,

- previsok vnos soli; natrij zadržuje vodo v telesu,

- dolgotrajno sedenje ali stanje; upočasni pretok krvi in limfe,

 - pomanjkanje gibanja; oslabi cirkulacijo in limfni pretok,

- nekatera zdravila; npr. kortikosteroidi, hormoni, antidepresivi, zdravila za pritisk,

- bolezni jeter, ledvic ali srca; predvsem, če zadrževanje spremlja še utrujenost ali težko dihanje.

Kot piše WebMD, so pogosti znaki:

- opazne otekline na gležnjih, obrazu ali prstih,

- občutek "tesnobe" v oblačilih ali čevljih kljub nespremenjeni teži,

- občutek teže v telesu,

- hitra nihanja teže (tudi več kot 1 kg na dan),

- vtisnina na koži, ko pritisneš nanjo (t. i. pitting edema).

Če gre za akutno oteklino na le eni strani telesa, ki jo spremlja bolečina ali rdečina, pa nemudoma poišči zdravniško pomoč – lahko gre za trombozo.

Premalo pitja sproži obrambni mehanizem, zaradi katerega telo začne shranjevati tekočino. Z rednim pitjem vode (1,5–2,5 litra na dan) omogočaš telesu, da tekočino tudi sproti izloča. Kot opozarja Health, sladke in gazirane pijače stanje še poslabšajo.

Skrbno beri deklaracije – večina soli ne prihaja iz solnice, temveč iz predelanih živil (jušne kocke, konzerve, siri, mesnine, prigrizki). Manj soli = manj zadrževanja.

Kalij pomaga uravnavati ravnovesje natrija in spodbuja izločanje odvečne tekočine. Najdeš ga v živilih, kot so avokado, banane, sladki krompir, špinača, losos in leča.

Gibanje – tudi samo hoja – spodbuja krvni obtok in limfni pretok. Kot navaja Johns Hopkins Medicine, že 30 minut hoje na dan ali preproste raztezne vaje zmanjšajo zabuhlost in preprečijo zastajanje tekočine.

Če čez dan veliko stojiš ali sediš, si vsaj nekajkrat na dan vzemi 10–15 minut, da noge dvigneš nad višino srca. Tako olajšaš odtok tekočine nazaj proti srcu.

Zadrževanje tekočine je pogosto povezano z vnetjem. Uživanje živil, kot so ingver, kurkuma, borovnice, omega-3 maščobe (npr. iz lososa) in olivno olje, pomaga uravnavati vnetne odzive.

Limfna drenaža, samomasaža, suho krtačenje kože ali savna lahko pomagajo pri razstrupljanju in odplavljanju odvečne tekočine iz tkiv.

Če zadrževanje tekočine traja več kot nekaj dni, se slabša, ali če ga spremljajo še bolečine v prsih, zasoplost, utrujenost ali hitro pridobivanje teže, se takoj posvetuj z zdravnikom. Lahko gre za resnejše stanje, kot so srčno popuščanje, okvara ledvic ali jetrne bolezni.

Zadrževanje vode ni nujno znak resne bolezni, je pa vedno sporočilo, da nekaj v telesu ni v ravnovesju. Namesto hitrih rešitev v obliki tablet se osredotoči na dolgoročne spremembe – s premišljeno prehrano, rednim gibanjem in zadostnim vnosom vode lahko telesu pomagaš, da samo najde pravo ravnovesje.

Viri: Cleveland Clinic, Mayo Clinic, WebMD, Health, Johns Hopkins Medicine