To ima po njenih besedah za nas tri izjemne učinke:
1. Ne le da je, če smo utrujeni, prijetno zaspati za 20 minut – študije so pokazale, da lahko po takšnem počitku dan nadaljujemo izboljšano zmožnostjo učenja ter pomnjenja in priklica spominov. Udeležencem študij so dali zapletene naloge, pri katerih so se morali naučiti, kako jih rešiti. Uspešnejši so bili po popoldanskem počitku.
2. Popoldanski počitek nam podobno kot prha lahko da nenaden kreativni uvid v rešitev problema. Vsem se nam je že zgodilo, da smo nenadoma videli rešitev, ne da bi jo iskali. Da bi se to zgodilo, morajo biti naši možgani umirjeni in sproščeni. Pogosto se nam to zgodi pod prho, pravi McKayeva, ker je to danes še edini prostor, kamor ne vzamemo s seboj mobilnika. Pa tudi nimamo nikogar, s komer bi se pogovarjali. O ničemer posebej ne razmišljamo in se sprostimo. Takrat se lahko v naših možganih zgodi magija. Podobno je po popoldanskem počitku. Znano je recimo, da je Salvador Dali imel popoldanske počitke, da bi lahko svoje delo pogledal z drugačnimi očmi. Ko so znanstveniki naredili slike možganov v tem stanju, so ugotovili, da takrat ne delajo deli, ki so zadolženi za vid, sluh ali mišljenje. To je torej pogoj, da priplavajo na plano misli, ki so drugačne in inovativne. Danes smo ves čas tako zaposleni, da si nikoli ne damo tega časa, ko se lahko pojavijo takšne misli. |
3. Popoldanski počitek nam pomaga emocionalno. Takrat, ko popoldne začutimo, da smo utrujeni, smo v polovici dneva že kar nekaj doživeli, in zaradi tega smo lahko razdražljivi ali slabe volje. Po popoldanskem počitku so znanstveniki ugotovili, da začne tisti del možganov, ki uravnava bolj racionalno zaznavanje občutkov, spet delati bolje, zato se lahko s svojimi občutki spopademo bolj racionalno, jim ne podležemo tako hitro. To pomeni, da nas stvari ne spravijo tako hitro iz tira. Poleg tega se po popoldanskem počitku tudi zmanjša raven hormona stresa v telesu.
Za nevroznanstvenico je spanje najbolj pomembna prioriteta za dobro počutje. Pravi, da se je mogoče, če ne gre drugače, nekaj časa slabo prehranjevati ali manj gibati, ne da bi se to odrazilo na možganih. Spanje po drugi strani hitro vpliva na naše telo. Zmanjša zmožnost mišljenja, pomnjenja in učenja, poslabša razpoloženje. Med spanjem se naši možgani razstrupljajo. In poleg tega še pravi, da je enako negativno, če smo premalo na naravni svetlobi in preveč na umetni. To lahko moti naš bioritem, delovanje hormonov in imunskega sistema.
Dober spanec si moramo torej privoščiti vsi. Ne potrebuje pa vsak popoldanskega počitka. A tisti, ki ga potrebujejo, se tega ne bi smeli sramovati, saj je potreba po njem programirana v njihove možgane. Toliko ljudi misli, da so popoldne utrujeni, ker ponoči ne spijo dovolj ali so za kosilo pojedli preveč ogljikovih hidratov. Imajo slabo vest in se namesto na počitek raje odpravijo na sprehod. A v resnici bi si morali privoščiti spanec, če čutimo, da smo zaspani.
Po drugi strani se ne bi smeli siliti. Popoldanski počitek si moramo privoščiti le takrat, ko smo zaspani in si ga želi naše telo. Ne smemo pa imeti slabe vesti, če si v dnevu vzamemo tudi čas za predah. Zelo žalostno je, pravi nevroznanstvenica, da živimo v družbi, kjer nas je sram, da imamo potrebo po predahu, ki je izjemno naravna.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV