Zakaj je solarij nevarnejši, kot se zdi

Solarij uporablja umetne UV-žarnice, ki oddajajo predvsem UVA-žarke, pogosto v višjih odmerkih, kot jih dobimo na naravnem soncu. UVA-žarki:

- prodrejo globoko v kožo,

- pospešujejo staranje kože,

- poškodujejo kolagenska in elastinska vlakna,

- prispevajo k nastanku kožnega raka.

Čeprav UVB-žarkov v solarijih običajno ni v tolikšni meri kot na soncu, to ne pomeni manjše nevarnosti. UVA-žarki so povezani z dolgotrajnimi poškodbami kože.

Porjavelost je obrambni odziv kože na poškodbo DNK. Ko koža potemni, to pomeni, da se je že zgodila poškodba. Solarij ne omogoča "zdrave" porjavelosti, ampak:

- povzroča oksidativni stres v kožnih celicah,

- sproži poškodbe DNK,

- pospešuje mutacije, ki se lahko sčasoma razvijejo v rakave spremembe.

Epidemiološke raziskave so pokazale jasno povezavo med uporabo solarija in povečanim tveganjem za kožnega raka. Najbolj pomembni izsledki:

- redna uporaba solarija poveča tveganje za melanom,

- tveganje je še višje pri začetku uporabe v mladosti,

- že nekaj obiskov letno lahko poveča kumulativno škodo.

Zaradi tega je Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) solarije uvrstila v skupino rakotvornih dejavnikov.

Koža se ne "navadi" na UV-sevanje

Pogost mit je, da redna uporaba solarija pripravi kožo na sonce in zmanjša tveganje za opekline. V resnici:

- solarij ne zagotavlja zaščite pred naravnim soncem,

- poškodbe DNK se kopičijo,

- koža ne razvije pomembne dodatne zaščite.

Tako imenovana "predporjavitev" ne prepreči sončnih opeklin.

Eden najbolj vidnih učinkov solarija je prezgodnje staranje kože. Pojavijo se:

- globlje gube,

- izguba elastičnosti,

- pigmentne spremembe,

- tanjša in bolj suha koža,

- neenakomeren ten.

Dermatologi pogosto poudarjajo, da je UVA-sevanje eden glavnih zunanjih dejavnikov staranja kože.

Mlajša koža je bolj občutljiva na UV-poškodbe. Zato je začetek uporabe solarija v najstniških letih povezan z bistveno večjim dolgoročnim tveganjem. Ko se izpostavljenost začne zgodaj:

- se poveča kumulativna UV-škoda,

- večja je verjetnost mutacij v celicah,

- tveganje za melanom se znatno poveča.

Solariji pogosto ustvarjajo občutek nadzora:

- enakomerno sevanje,

- krajši čas izpostavljenosti,

- "predvidljiva" porjavelost.

A ta občutek varnosti je zavajajoč. Koža ne loči med umetnim in naravnim UV-sevanjem – poškodbe so enake.

Pogosto slišimo trditev, da solarij pomaga pri tvorbi vitamina D. V praksi:

- solarij ni priporočljiv vir vitamina D,

- obstajajo varnejši načini (prehrana, dodatki),

- tveganje UV-poškodb bistveno presega morebitne koristi.

Tudi novejše naprave, ki obljubljajo nižje odmerke UV-žarkov, ne odpravljajo osnovnega problema: vsaka umetna UV-izpostavljenost pomeni kumulativno škodo. Manjša doza ne pomeni varne uporabe, ampak le počasnejše kopičenje poškodb.

Strokovna priporočila so jasna:

- izogibanje solarijem v celoti,

- uporaba SPF na prostem,

- zaščitna oblačila,

- izogibanje intenzivnemu soncu,

- redni pregledi kože.

Za pridobivanje zagorelega videza dermatologi bolj priporočajo samoporjavitvene izdelke kot varnejšo alternativo.

Solarij ne predstavlja "varnejšega sonca v nadzorovanem okolju", ampak umetni vir UV-sevanja z dokazanim rakotvornim učinkom. Kar se na prvi pogled zdi kot kozmetični tretma, je v resnici ponavljajoča se izpostavljenost enemu najpomembnejših zunanjih dejavnikov tveganja za kožnega raka.