Nagnjenost k visoko kalorični hrani

Po pisanju My Cleveland Clinic ima človeško telo naravno nagnjenost k visokokalorični hrani, ker jo povezuje z varnostjo in preživetjem. Sladkorji in maščobe sproščajo dopamin, hormon ugodja, ki nas kratkoročno pomirja in osrečuje. Med prazniki, ko je prisotnega več stresa ali čustvenih dražljajev, je potreba po tem občutku še izrazitejša.

Tradicija

Tradicionalne jedi, kot so potica, šunka, jajca z majonezo ali francoska solata, pogosto nosijo tudi čustveno težo. Po poročanju Health se v praznični hrani skriva nostalgija – spomin na otroštvo, domačnost, babičino kuhinjo. Čustvena navezanost na hrano lahko preglasi zavestno odločanje in pripelje do impulzivnih izbir.

Družbeni pritiski

Družbeni pritiski igrajo prav tako pomembno vlogo. Med prazniki je pogosto prisotno pričakovanje, da bomo "pojedli vse, kar je na mizi". Verywell Health izpostavlja, da skupinsko prehranjevanje, kjer vsi posegajo po težki hrani, povečuje verjetnost, da bomo sledili množici – tudi če sami nismo lačni ali si jedi ne želimo.

Kulturni vzorci

Na prazničnem meniju običajno ni veliko svežih, lahkih jedi, saj po tradiciji praznujemo z obiljem. Po pisanju Mayo Clinic gre pogosto za kulturni vzorec, kjer je količina hrane izraz gostoljubnosti in uspeha, ne pa nujno prehranske potrebe.

Poleg tega uživanje nezdrave hrane ustvarja hiter, a kratkotrajen občutek ugodja, kar vodi v začaran krog. Po poročanju The Healthy pretirano uživanje sladkorjev in maščob lahko zmoti naravno regulacijo apetita, kar pomeni, da sčasoma nehamo poslušati signale sitosti in želje po hrani postanejo bolj psihološke kot fiziološke.

Zavestno razumevanje teh vzrokov nam pomaga prevzeti nadzor nad lastnimi odločitvami – brez odrekanja tradiciji, a z več spoštovanja do sebe in svojega telesa.

Viri: My Cleveland Clinic, Health, Verywell Health, Mayo Clinic, The Healthy