Kateri dejavniki lahko vplivajo na poslabšanje sluha in kdaj do zdravnika?

Naglušnost pomeni poslabšanje sluha, gluhost pa je zgolj zelo huda oblika naglušnosti. Povzročijo jo lahko mehanske motnje v sluhovodu ali srednjem ušesu, ki ovirajo prevajanje zvoka. Lahko pa jo povzročijo tudi tudi okvare notranjega ušesa, slušnega živca ali slušnih živčnih poti v možganih.

Senzorno ali zaznavno naglušnost pa lahko povzročijo dedovanje, izjemno močan hrup, virusna poškodba notranjega ušesa pa tudi jemanje določenih zdravil in Menierova bolezen.

Nevtralna naglušnost pa je lahko posledica možganskih tumorjev, ki škodujejo v bližini ležeče živce in možgansko deblo, okužb ter možganskih in živčnih motenj. Še posebej previden je potrebno biti pri otroških boleznih, ki lahko povzročijo težave s sluhom, kot so mumps, meningitis, rdečke ali vnetje notranjega ušesa. Z naglušnostjo se najpogosteje srečujemo pri starostnikih pa tudi pri otrocih med 3. in 7. letom starosti. Vse težave s sluhom pa je nujno potrebno omeniti osebnemu zdravniku.

Težava pri izgubi ali poslabšanju sluha je ta, da posameznik, ki se mu sluh poslabša ponavadi prilagodi težavo zunanjim dejavnikom – televizijo ali radijo poslušajo bolj naglas, sogovornike prosijo če jim lahko ponovijo besede, ker naj bi bili pretihi, telefon dajo na največjo možno glasnost in celo začnejo brati preko sogovornikovih ustnic. Posledično se lahko pojavijo težave pri sporazumevanju v družbi, začnejo se umikati od ostalih in situacij pri katerih bi lahko postalo zaradi naglušnosti nerodno ter na ta način izgubijo socialne stike. Gre sicer za neprijetno situacijo, vendar tako kot pri vseh drugih zdravstvenih težavah tudi pri tej drži zlato pravilo, da je o simptomih zdravstvenega stanja potrebno podrobno poročati osebnemu zdravniku, ki bo lahko na podlagi dodatnih preiskav ugotovil, zakaj je do naglušnosti prišlo in kako bo potekalo zdravljenje.

Ob izgubi ali poslabšanju sluha se lahko pojavijo tudi drugi simptomi, kot sta vrtoglavica ali piskanje v ušesu, šumenje, izguba ravnotežja, pozabljivost.  V določenih primerih gre lahko zgolj za ušesni čep ali vnetje ušesa, spet drugi primeri pa zahtevajo obravnavo pri specialistu otorinolaringologu. Ta bo opravil pregled ušes in vas napotil na avdiometrijo ali meritev sluha, kjer s posebno napravo izmerijo vrsto in stopnjo izgube sluha.

Kako poteka zdravljenje?

Zdravljenje naglušnosti lahko poteka s konservativnimi metodami oz. zdravili ter s pomočjo kirurškega posega. Od vzroka, ki je povzročil poškodbo sluha je odvisno, katere metode zdravljenja  se bo zdravnik posluževal. Ob zamašenem sluhovodu nam lahko tujke ali ušesno maslo odstranijo z izpiranjem ušesa v ambulanti ali pa s posebnimi instrumenti. Konservativne metode so primernješe za težave z notranjim ušesom, medtem ko se težave s srednjim in zunanjim ušesom navadno rešujejo s kirurškim posegom. Ob trajni izgubi sluha pridejo v poštev različne oblike slušnih aparatov. Predvsem pa je pomembno, da pri občutljivih ušesih in pogostih vnetjih ušesa ustrezno zavarujete  s pokrivali ter se izogibate hrupu in dejavnikom, ki bi še dodatno lahko vplivali na poslabšanje vašega sluha.