Vrtoglavica ne pomeni enako kot omotica ali omedlevica, ki sta po občutku podobni vrtoglavici, vendar pri njima ne gre za okvaro ravnotežnega sistema, temveč za posledico ali simptome nekaterih bolezenskih stanj, kot je nizek ali visok krvni tlak, ali pa posledica uživanja določenih zdravil.

Približno 30 odstotkov ljudi trpi za težavami z vrtoglavico ali omotico. Nastopi lahko v vseh starostnih obdobjih, najpogostejša pa je pri starejših ljudeh, ko se pojavi slabša prekrvavitev možganov.

Katere vrste in tipe vrtoglavice poznamo?

Ločimo dve vrsti vrtoglavic – difuzno vrtoglavico, ko se bolniku stemni pred očmi in izgubi zavest, ter sistematsko vrtoglavico, ko bolnik zaznava obračanje okolice v vodoravni ali navpični smeri.

Poznamo pa tudi dva tipa vrtoglavic, in sicer periferni tip vrtoglavice ter centralni tip vrtoglavice. Periferna vrtoglavica je posledica prizadetosti notranjega ušesa ali vestibularnega živca. Centralna vrtoglavica pa je posledica prizadetosti struktur v osrednjem živčevju, kot so možgansko deblo in mali možgani.

Periferni tip vrtoglavice sproži določen gib ali položaj glave, na primer, ko želimo zamenjati žarnico in gledamo navzgor ali pa posegamo po kakšnem predmetu z višje police. Tovrstna vrtoglavica izzveni, ko položaj glave vrnemo v prvotno stanje. Vrtoglavico lahko spremljajo še drugi simptomi, kot so občutek tesnobe ali bruhanje. Periferni tip vrtoglavice lahko doživljajo ljudje z migrenami, tisti, ki so imeli kakšne poškodbe glave ali vnetje srednjega ušesa ter sinusov. Lahko pa gre tudi za degenerativne spremembe po poškodbi vratne hrbtenice.

Centralni tip vrtoglavice pa se lahko pokaže kot simptom pri možganski kapi, tumorju, krvavitvi, poškodbah, motnjah prekrvavitve možganov, hudih nevroloških boleznih, slabokrvnosti, visokem ali nizkem krvnem tlaku, motnjah pri delovanju vida ali ščitnice ter kot posledica uživanja določenih škodljivih substanc, kot so nikotin, alkohol, kofein ali zdravila.

Vzroki za pojav vrtoglavice so lahko tudi psihogeni. Pojavi se lahko zaradi anksioznosti, tesnobe, težav s partnerjem, dolgotrajne izpostavljenosti stresu, strahu, izgorelosti ali kadar naglo prenehamo jemati antidepresive.  

Kdaj do zdravnika?

Če se vrtoglavice pojavljajo občasno, to še ne pomeni razloga za preplah. Tudi nizek krvni tlak lahko povzroči vrtoglavico in celo trenutno izgubo zavesti. Pomembno je vedeti, da se lahko pri osebah z znižanim krvnim tlakom ta še hitreje zniža, ko hitro vstanemo, v stresnih okoliščinah ali po obilnem obroku. Tudi uživanje česna dodatno znižuje tlak ter posledično lahko izzove vrtoglavico.

Če so vrtoglavice pogoste in stalne, je potreben sistematski zdravniški pregled. Ravno tako so pregleda potrebne vrtoglavice, ki jih spremljajo preostali simptomi, kot so šumenje v ušesih, poslabšanje sluha, bruhanje.  

Kako si lahko pomagate sami?

Med drugim lahko vrtoglavico odpravite tudi s pomočjo zdrave in pravilne prehrane. Poskrbeti je treba, da boste uživali več manjših obrokov na dan ter vzdrževali enakomerno raven sladkorja v krvi. Ravno tako so potrebne zadostne količine vitaminov B kompleksa v telesu, zato posegajte po zelenolistnati zelenjavi, kot so blitva, ohrovt, brokoli, špinača, ter rjavem rižu ali prehranskih dodatkih. Ravno tako vam bo zoper vrtoglavico in slabosti lahko pomagal tudi ingver.

Pomagajo lahko tudi vaje za ravnotežje, kot so joga, taj či ali podobne vrste telovadbe, prilagojene posamezniku. Priporočljivo je, da vaje začnete takoj, ko nastopijo težave s pojavom vrtoglavice, saj te pospešijo vzpostavljanje novega ravnotežja.

Če boste opazili, da se vaše stanje ne izboljšuje in da so vrtoglavice pri vas pogost pojav, obiščite osebnega zdravnika, ki bo na podlagi vzrokov predlagal tudi primerno terapijo zdravljenja.