Vročina in srce: zakaj se poleti poveča tveganje za srčni infarkt

Visoke temperature obremenijo srčno-žilni sistem in zahtevajo dodatne prilagoditve telesa, kar je lahko usodno za posameznike z že obstoječimi srčno-žilnimi težavami. Srce poleti dela intenzivneje, tudi ko mi počivamo. In to ima lahko resne posledice.

Visoke temperature povzročijo širjenje krvnih žil, da bi telo lažje oddajalo toploto. Kot pojasnjuje Mayo Clinic, to vodi do padca krvnega tlaka, zaradi česar mora srce črpati hitreje in močneje, da ohrani ustrezen pretok krvi. Za zdravo srce to običajno ni problem, a pri ljudeh z oslabljenim srcem, zamašenimi žilami ali neurejenim krvnim tlakom je ta dodatna obremenitev lahko kaplja čez rob.

Vročina spodbuja znojenje, kar pomeni izgubo tekočine in elektrolitov. Kot opozarja Verywell Health, dehidracija povzroči zgoščevanje krvi, kar povečuje tveganje za nastanek krvnih strdkov – enega ključnih dejavnikov srčnega infarkta. Poleg tega lahko pomanjkanje natrija in kalija povzroči motnje srčnega ritma.

Telo v vročini potrebuje več krvi na površini kože, da se ohlaja, kar pomeni večji pritisk na srce. WebMD navaja, da se ob tem poveča tudi tveganje za srčno aritmijo in akutno srčno odpoved. Pri ljudeh s srčnimi boleznimi to pomeni večjo možnost za srčni dogodek, zlasti v kombinaciji z naporom, kot je hoja v vročem vremenu ali delo na soncu.

Veliko ljudi med poletjem postane bolj aktivnih, kar je pozitivno – a ne v času najhujše vročine. Kot poudarja Johns Hopkins Medicine, se srčni infarkti pogosto zgodijo med ali po intenzivni aktivnosti na soncu, ko telo že deluje na robu zmogljivosti.

Poleti marsikdo uživa več alkohola, slane hrane in ne skrbi za redno hidracijo. TheHealthy opozarja, da ta kombinacija hitro obremeni srce, zlasti če oseba že jemlje zdravila za krvni tlak ali diuretike.

Nekatera zdravila, kot so diuretiki, beta-blokatorji ali zdravila za srčno popuščanje, lahko poleti povečajo tveganje za dehidracijo in padec krvnega tlaka. Cleveland Clinic svetuje, da se o vseh poletnih prilagoditvah terapije posvetujete z zdravnikom, saj napačna kombinacija lahko vodi v resne zaplete.

Najpogostejši simptom srčnega infarkta ostaja stiskajoča bolečina ali pritisk v sredini prsnega koša. Kot piše WebMD, se ta pogosto pojavi skupaj z občutkom tesnobe, potenjem in slabostjo – simptomi, ki jih poleti marsikdo pripiše vročini ali slabi hrani.

Če se zadihate že ob hoji po ravnem ali občutite nepojasnjeno utrujenost, gre lahko za znak, da srce ne deluje učinkovito. Verywell Health opozarja, da so ti znaki pogosti tudi pri srčnem popuščanju, ki se poleti lahko hitro poslabša.

Pretirano potenje brez razloga, občutek slabosti ali omedlevice niso le znaki vročine – lahko so opozorilo na srčno težavo. Kot poudarja Mayo Clinic, so ti simptomi še posebej nevarni, če se pojavijo nenadoma in brez fizičnega napora.

Telo je takrat najbolj izpostavljeno vročini. Če se gibate zunaj, to storite zgodaj zjutraj ali pozno zvečer.

Kot priporoča Cleveland Clinic, je redna hidracija ključna za preprečevanje zgoščene krvi in elektrolitskega neravnovesja.

Redno spremljajte stanje, še posebej, če jemljete zdravila za srce. Poleti so lahko odmerki drugačni – posvetujte se z zdravnikom.

Vročina ni čas za preseganje svojih meja. Kot svetuje TheHealthy, si vzemite več odmorov, se umikajte v senco in nikoli ne ignorirajte sumljivih simptomov.

Srce poleti ne potrebuje velikih pretresov, ampak premišljeno skrb. Redna hidracija, razumen urnik aktivnosti in zavedanje lastnih omejitev lahko naredijo ogromno razliko. Čeprav je poletje čas sprostitve, to še ne pomeni, da lahko pozabimo na zdravje – še posebej ne na najpomembnejšo mišico v telesu.

Viri: WebMD, Mayo Clinic, Verywell Health, Johns Hopkins Medicine, TheHealthy, Cleveland Clinic