Ta pojav, ki ga nekateri imenujejo učinek popuščanja stresa (let-down effect) ali bolezen dopusta ali bolezen ob sprostitvi (leisure sickness), je opisan tudi v članku ScienceAlert, kjer avtorica pojasnjuje, zakaj se to dogaja in kako lahko zmanjšamo tveganje, da zbolimo ravno med dopustom.
Kaj pravzaprav je učinek popuščanja stresa?
Izraz so prvi uvedli nizozemski raziskovalci leta 2002. V raziskavi, ki je zajela 1.893 ljudi, je približno 3 % sodelujočih poročalo, da med delovnim tednom skoraj nikoli ne zbolijo, med dopustom ali ob koncu tedna pa pogosto občutijo simptome, kot so utrujenost, glavoboli, bolečine v mišicah, slabost ter prehladna obolenja. Avtorji članka navajajo, da so se simptomi najpogosteje pojavili v prvem tednu dopusta.
Kljub zanimivim ugotovitvam so raziskave redke in pogosto metodološko šibke. Veliko temelji na osebnem spominu, ki je lahko nezanesljiv, poleg tega pa je definicija pojava precej ohlapna, kar je za nekoga redko, je za drugega lahko pogosto.
Kaj se dogaja v telesu
Ena od ključnih teorij je povezana s stresom. Med delom smo pogosto pod vplivom adrenalina in kortizola, ki nas držita v pogonu. Kratkoročno lahko ta hormona celo okrepita del imunskega sistema, zato kljub stresu ne zbolimo. Ko pa se stres nenadoma zmanjša, na primer ob začetku dopusta, se ta začasna zaščita poruši. Avtorica članka pojasnjuje, da ko akutni stres popusti, lahko pride do nenadnega prehoda, zaradi katerega se pojavijo simptomi, kot so glavobol in bolečine v mišicah.
Ko sprostitev razkrije simptome
Druga teorija pravi, da smo med delom preprosto preveč zaposleni, da bi opazili prve znake bolezni. Ko se umirimo, simptomi postanejo bolj očitni.
Zunanji dejavniki, ki povečajo tveganje
Med dopustom pogosto potujemo, sedimo v letalih in drugih zaprtih prostorih, kjer je večja izpostavljenost virusom. Poleg tega lahko potovanja v oddaljene kraje pomenijo stik z mikrobi, na katere nismo odporni.
Na dopustu pogosto pijemo več alkohola, manj spimo ali se lotevamo dejavnosti, ki jih sicer ne počnemo. Vse to lahko dodatno obremeni telo in oslabi imunski sistem.
Ali je sprostitev dobra za zdravje?
Seveda, vendar je odnos med stresom in imunskim sistemom kompleksen. Kronični stres dolgoročno oslabi imunski odziv, a kratkoročni stres lahko deluje kot začasna zaščita. Ko ta izgine, telo postane bolj ranljivo. Zato se lahko zgodi, da zbolimo prav takrat, ko se končno sprostimo.
Kako zmanjšati možnost, da zbolite na dopustu?
Redna telesna aktivnost, dovolj spanja in uravnotežena prehrana so ključni dejavniki, ki krepijo odpornost. Finska raziskava, omenjena v članku, je pokazala, da so bili fizično neaktivni zaposleni, ki so začeli redno telovaditi, manj pogosto na bolniški kot tisti, ki so ostali neaktivni. Meditacija, tehnike sproščanja in čuječnost dokazano zmanjšujejo stres in s tem dolgoročno krepijo zdravje.
Avtorica članka svetuje, da razmislimo o zaščiti pred respiratornimi okužbami, na primer z uporabo mask na letalih in v letališčih ter z rednim cepljenjem proti gripi. Čeprav znanost še nima dokončnega odgovora, zakaj pogosto zbolimo tik pred dopustom, je jasno, da kombinacija stresa, potovanj, sprememb življenjskega sloga in večje izpostavljenosti virusom pomembno vpliva na naše zdravje. Z nekaj preventivnimi ukrepi pa lahko povečamo možnosti, da bo naš dopust resnično sproščujoč in zdrav.
Vir: ScienceAlert
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV