Raziskovalci so odkrili, da se je povprečna življenjska doba ljudi v ZDA ali Veliki Britaniji zaradi onesnaženosti zraka zmanjšala za štiri mesece, a v nekaterih državah, kjer je onesnaženost večja, kot so denimo Indija in Egipt, se je zmanjšala za 1,5 do skoraj 2 leti. Letos maja je Svetovna zdravstvena organizacija opozorila na problematiko najbolj onesnaženih mest na svetu in izpostavila dve najbolj problematični prestolnici New Delhi v Indiji in Kairo v Egiptu. Označila ju je za dve najbolj onesnaženi mesti na svetu.

Preberite še: Kašelj z izmečkom, oteženo dihanje? Lahko gre za bronhitis

Ekipa strokovnjakov iz Univerze Teksas v Austinu, ki je opravila omenjeno raziskavo, se je prej osredotočala na to, koliko ljudi umre zaradi onesnaženosti zraka, sedaj pa je prvič pogledala celotno pričakovano življenjsko dobo ljudi v 185 državah po svetu.

Preberite še: Veste, koliko so v resnici stara vaša pljuča?

''Vemo, da onesnažen zrak ubija ljudi. To vemo že nekaj časa,'' je za britanski Mail Online dejal dr. Joshua Apte, asistent profesorja na oddelku za javno zdravje na Univerzi Teksas. ''Vpliv onesnaženja je velik in tisto, kar počnemo mi je, da dajemo pozitivne učinke čistega zraka v kontekst s prednostmi za zdravje. Na primer, da pokažemo, kako lahko onesnaženje zraka zmanjša življenjsko dobo in privede do določenih oblik raka, kot je rak pljuč in rak dojke. Odkrivanje, kako onesnaženost zraka vpliva na nas je težka naloga, saj moraš opraviti veliko študijo na veliki populaciji. Lažje je odkriti, da ima nekdo raka kot odkriti, da je rak v resnici posledica onesnaženega zraka.''

Za študijo je ekipa strokovnjakov pogledala količino povprečne dnevne koncentracije trdih delcev PM 2,5 v zraku. Gre za majhne delce, ki prihajajo iz različnih virov, od elektrarn, izpušnih plinov, letal, gozdnih požarov in različnih prašnih neviht. Ker so delci majhni, lahko pridejo globoko v naša pljuča in celo v krvni obtok. Študije so pokazale, da izpostavljenost tem finim delcem poveča tveganje za bolezni pljuč in srca in lahko poslabša kronična stanja vključno z astmo in bronhitisom.

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da trenutno vsako leto po svetu zaradi izpostavljenosti onesnaženim delcem umre sedem milijonov ljudi. Večina teh smrti se zgodi v državah z nizkimi in srednjimi dohodki v Afriki in Aziji.

V raziskavi se je pokazalo, da je povprečna življenjska doba zaradi onesnaženega zraka že skrajšana tudi v razvitih državah. V ZDA in Veliki Britaniji denimo za štiri mesece, v Rusiji za osem mesecev, v Indiji za leto in pol, v Egiptu pa za skoraj dve leti. Smog, ki se v Egiptu vije nad mestom Kairo in nad okoliškimi mesti, je poznan tudi pod imenom črni oblak in predstavlja 42 odstotkov onesnaženosti v Egiptu.

''V najbolj onesnaženih državah na svetu bi imel 60-letnik veliko večje možnosti, da bi doživel 85 let ali več, če ne bi bil zrak tako onesnažen,'' je še dejal dr. Joshua Apte.

Junija letos sta znanstvenika iz Harvarda opozorila tudi, da bi lahko spremembe okoljske politike, ki jo je uvedla Trumpova administracija, privedle do dodatnih 80 000 smrti Američanov na desetletje. Kot sta dejala, lahko sprememba zakonodaje na tem področju povzroči, da imajo ljudje več težav z dihali, vključno s številnimi otroci, ki so bolj občutljivi. Prav zato je ključnega pomena, da se države, organizacije, podjetja in posamezniki odločijo, da bodo sledili priporočilom glede okoljskih vprašanj, s čimer pripomoremo k čistejšemu okolju in bolj prijetnemu okolju - tako za naše zdravje kot za naše počutje. Še posebej veliko moč ima tu okoljska politika, saj vzpostavlja temelje za nadzor vseh dejavnosti v državi, organizaciji ali podjetju, s tem pa preprečuje prekomerno izrabo naravnih virov in druge škodljive vplive na okolje ter zagotavlja, da obstoječi vplivi na okolje niso nevarni za človeka.